Nadaljevanje jadralske vojne
Jadralska vojna, o kateri smo pisali v petkovih Primorskih novicah, se nadaljuje. Pravzaprav se intenzivnost povečuje in ne zmanjšuje, razkol med strujama v Jadralni zvezi Slovenije pa je vse globlji.
V skupini, ki je iz JZS izključila 61 klubov, je tudi nekdanji predsednik JZS Slavko Žbogar. Foto: Picasa
JADRANJE> Za jutri je predsednik jadralne zveze Gregor Veselko v Ljubljani sklical izredno skupščino, na kateri pričakuje večino predstavnikov 76 klubov in društev, kolikor je včlanjenih v JZS. Na njej bodo najbrž končno sprejeli delovni program in okvirni finančni načrt zveze, ki ga na treh rednih skupščinah niso mogli sprejeti, ker ni dobil dvotretjinske podpore. Nasprotoval mu je prav tabor izolske Burje in koprskega Jadra.
Tabor Burje in Jadra je iz JZS izključil kar 61 klubov.
Slednji je na zadnji (decembrski) skupščini poskušal prevzeti vodilno vlogo v JZS, ko je po napovedanem odstopu predsednika Veselka in nekaterih članov izvršnega odbora v izvršni odbor izvolil svoje člane, ki so prevzeli pobudo in oblast. Oziroma so to vsaj poskušali. Slednji (Slavko Žbogar, Viljem Orel, Dušan Puh, Emil Mesarič in Milan Morgan) zastopajo stališče, da kot legalno izvoljeni IO vodijo JZS. Zato so svojo skupščino sklicali za 5. marca, na svoji šesti seji pa so tudi uresničili grožnje, ki so jih predstavili na četrtkovi konferenci, in iz Jadralne zveze izločili večino klubov. Ne samo večino, temveč ogromno večino!
Na omenjeni seji, ki je potekala 11. februarja v prostorih JK Burja v Izoli, je namreč omenjeni IO ugotovil, da 53 klubov ni dalo poročila o dejavnosti v letu 2010 in je zato zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o včlanitvi sprejelo sklep, da jim preneha članstvo v JZS. Med tistimi, ki so poročilo poslali, osem klubov ni zadovoljivo izpolnjevalo obveznosti, zato so tudi te izključili. Tako je, vsaj po mnenju omenjenega izvršnega odbora, v JZS včlanjenih le še trinajst klubov. Svojevrsten harakiri omenjenih posameznikov zagotovo ne bo minil brez vpliva na ostalo slovensko jadralsko srenjo. Prav s to potezo so namreč večino klubov kar sami potisnili v objem konkurenčnega tabora. Morda bo prav zaradi te poteze udeležba na jutrišnji skupščini še nekoliko višja, kot bi bila sicer.
Na seznamu izključenih in izbrisanih niso samo fantomski klubi, ki so delovali kot krinka za lagodno poletno sončenje na jadrnicah, temveč tudi povsem resna društva, ki se dokazano ukvarjajo z olimpijskim jadranjem. Iz krovne panožne zveze so izključili tudi izolski Olimpic, Klub jadralcev na deski Bum, večino klubov iz notranjosti Slovenije, tudi iz Ajdovščine, Sežane, Idrije, Nove Gorice ..., predvsem pa tudi klub trenutno najboljšega slovenskega jadralca - JD Finn Slovenija. Klub Gašperja Vinčeca, dvakratnega olimpijca, tako naj ne bi bil več član jadralske družine ...
Slovenska jadralska bitka na suhem, ki je sklicana za jutri popoldne v veliki predavalnici Fakultete za šport v Ljubljani, tako v bistvu ne bo bitka, saj so nekateri vidni predstavniki klubov (prav Žbogar v imenu Burje, Orel v imenu Jadra, Morgan v imenu ŠD Piran, Mesarič v imenu ptujske Rance) že napovedali, da se je ne nameravajo udeležiti.
Pravno jabolko spora datira s 25. skupščine JZS 17. decembra lani v Kopru, ko je Veselko, ki ni dobil podpore ob imenovanju delovnega predsedstva, napovedal odstop. Takratna opozicija je izkoristila priložnost, a hkrati pozabila, da bi o odstopu morala glasovati skupščina, člani nadzornega odbora pa ne bi smeli sodelovati pri delu skupščine. Takšno mnenje je podal tudi dr. Lojze Ude iz Inštituta za primerjalno pravo. Potem se je zgodila še finančna revolucija, ko je zmagovita stran desetkratno podražila letno članarino klubov JZS: s stotih evrov na tisoč. FS