Mladi naj uživajo v športu

Naslednja sogovornica v Štafeti Primorskih novic je Bistričanka Vesna Boštjančič, ki je od mladih nog aktivna športnica, v zadnjem obdobju pa se posveča treniranju mladih bistriških atletov v Tekaškem društvu Bistrc.

Našega prejšnjega sogovornika Zdravka Slapnika je zanimalo, kakšno je zanimanje za atletiko med bistriško mladino. “Prevladujejo kolektivni športi, kot so nogomet, košarka in rokomet. Z zanimanjem za atletiko smo zadovoljni, saj v naših krožkih sodeluje okrog 40 otrok,” je pojasnila športna pedagoginja in atletska trenerka Vesna Boštjančič.

> Kdaj ste se začeli ukvarjati z atletiko?

“V mladih letih sem trenirala atletiko prav pod vodstvom Zdravka Slapnika. Ker v Ilirski Bistrici ni bilo razmer za trening, sem se morala voziti v Postojno. Že takrat sem si dejala, da bom skušala pri treningih pomagati mladim atletom. Atletika je vendarle eden izmed bazičnih športov, ki daje otrokom osnovo tudi za ukvarjanje z drugimi panogami. Aktivno delujem v Tekaškem društvu Bistrc, ki obstaja že šest let.”

> Imate v društvu dovolj trenerjev?

“V trenerskem kadru društva smo sami športni pedagogi, ki se trudimo po najboljših močeh. Starejši tekači se posvečajo rekreativnim tekom, ki so v zadnjih letih zelo popularni. Starejši so zelo zavzeti za tek, čeprav vsi tekači niso včlanjeni v društvo. Atletske treninge v osnovnih šolah izvajamo v sklopu društev.”

> Je mlade težko pritegniti v atletske vrste?

“Lažje je k atletiki pritegniti najmlajše, saj gre tam bolj za igro. Starši vpišejo svoje otroke v atletske krožke predvsem za izboljšanje motorike. Nekateri otroci nadaljujejo s treningi, drugi pa se poskusijo v drugih športih. Menim, da je tako tudi prav, saj se morajo mladi seznaniti s čim več športnimi panogami in najti tisto, ki jim najbolj ustreza. Osnovnošolsko obdobje je namenjeno spoznavanju s športom, v srednješolskih letih pa naj bi se začeli resni treningi.”

> Kakšno so razmere za treninge v Ilirski Bistrici?

“Stanje atletske infrastrukture je v naši občini katastrofalno. Večino treningov opravimo v dvorani, kjer je težko dobiti ugodne termine. Zunaj niti ne moremo delati, saj na stadionu ne moremo izvajati sprintov, skokov v višino in ostalih disciplin. Lani smo se povezali z Atletskim klubom Postojna, saj je tamkajšnji stadion primerno urejen. Imajo tudi trenerja, ki je zadolžen za delo z mladimi in jih spremlja tudi na tekmovanjih. Tega si mi ne moremo vedno privoščiti, saj smo vezani na naše službene in družinske obveznosti.”

> Čemu posvečate največ pozornosti pri treniranju otrok?

“Trenerji in pedagogi se moramo stalno izobraževati, da otrokom ponudimo kakovostne treninge. Nekateri trenerji še vedno delujejo na podlagi izkušenj izpred desetletij, kar ni ustrezno. Paziti moramo, da otrok ne preobremenjujemo, saj lahko nastanejo trajne poškodbe. Zahtevni fizični treningi so za najmlajše povsem neprimerni. Otrok ne bi smeli prezgodaj specializirati za določen šport. V društvu mlade ne obremenjujemo s tekmovanji, saj želimo, da sproščeno uživajo v športu.”

> Je bila vaša generacija v otroških letih bolj aktivna?

“Otroci so pretežno manj kondicijsko sposobni in manj gibalno razviti, kot so bili v prejšnjih generacijah. Bili smo samostojnejši in smo se v prostem času posvečali številnim športom, zdaj pa mladi potrebujejo več spodbude staršev. Tudi sama sem trenirala rokomet, košarko, odbojko, gimnastiko in ples, nato pa me je zasvojila atletika. Dokaj hitro sem ugotovila, da nikoli ne bom vrhunska športnica, zato sem se usmerila v treniranje mladih. Želim, da vsak v športu uživa od mladih nog.”

> Komu predajate štafeto?

“Štafeto predajam Matevžu Sakelšku iz Ilirske Bistrice, ki je bil pred leti član strokovnega štaba ženske nogometne reprezentance. Zanima me, kakšne so glavne razlike pri treningih z nogometašicami in nogometaši?”

SIMON MALJEVAC

---