Med vratci že ob zori

Idrijčan Jani Kavčič se kot član SD Postojna že tretjo sezono bori za Fis točke v absolutni konkurenci. Kljub 18. letom preskoka iz vrha otroškega smučanja (tedaj je bil reprezentant) med mladince še ni opravil.

Jani Kavčič je sprva v rodni Idriji igral nogomet. Za smučanje ga je nato navdušil oče, kasneje pa pri domačem Smučarskem klubu Idrija trener in demonstrator Gregor Troha. Pred petimi leti je kot član otroške reprezentance zasedel tretje mesto na mednarodnem pokalu Loka v veleslalomu. Štafeto mu je z vprašanjem vred predal košarkar Luka Rupnik.

> Kako zahtevno je smučanje - tako z denarnega kot s fizičnega vidika - in kako ga usklajujete s šolskimi obveznostmi?

“Zahtevno je z vseh plati in moj dnevni urnik je precej drugačen kot pri vrstnikih. Na idrijski gimnaziji Jurija Vege imam status športnika, kar mi, glede na naravo mojega športa omogoča, da me pozimi skoraj ni v šoli. Na preizkuse znanja se pripravljam na daljavo. Letno sem zdoma okoli 150 dni. Od jeseni do pomladi večino treningov opravimo z dnevnimi vožnjami, ker za neko bazo na smučišču klub nima denarja. To je povezano z zelo zgodnjim vstajanjem, saj so proge za trening na voljo le zjutraj in je treba biti že ob prvem svitu na smučišču. Letnih stroškov je za nov avtomobil. Na srečo mi finančno pomagajo starši, v veliko olajšanje pa so mi tudi sponzorske smuči in čevlji Head. Letno potrebujem sedem parov smuči in dva para po meri narejenih čevljev.”

> Zakaj ste se odločili za selitev iz idrijskega v postojnski klub?

“V Idriji ni denarja za resen tekmovalni program. Ostalo je pri otroškem smučanju in rekreaciji. Zato sem se skupaj s starši odločil za bližnji klub v Postojni, ki ima ambiciozno sedemčlansko ekipo na čelu z Andrejem Lukežičem . Tam je, glede na majhen proračun, vse dobro organizirano. Do Postojne me pripeljejo starši, od tam pa ekipa odhaja na treninge in tekme s klubskim kombijem. Program je obsežen in kakovosten. Poleti imamo priprave na ledenikih v Avstriji in Švici, jeseni pa na Norveškem.”

> Po odhodu iz otroškega v mladinsko smučanje niste več prišli v reprezentanco. Kje se je zalomilo?

“Ta prehod je težak, ker začneš nastopati na Fis tekmah z bolj izkušenimi in močnejšimi smučarji, tudi člani. Računati je treba na startne številke 90 in več. Po razritih progah se je težko prebiti naprej. Kljub temu sem prvo leto na Fis tekmah nabral kar precej točk, žal pa sem imel celo prejšnjo sezono težave s hrbtom in sem veliko tekem izpustil. Letos sem zdrav, a se smola nadaljuje drugje. Najprej zaradi odjuge in potem zaradi preobilnega sneženja, je odpadla več kot polovica načrtovanih tekem. Nekajkrat sem tudi odstopil. Zato gre nabiranje Fis točk počasi. Nekaj upanja mi dajeta zadnja letošnja rezultata - 13. mesto na veleslalomu v Santa Caterini in 20. mesto na slalomu v nemškem Bad Wieseeju.”

> Kaj si želite letos še doseči?

“Najprej bi rad čim več tekem odpeljal do konca in osvojil nove točke. Ko si vsaj na kakovostno povprečno zasedenih tekmah priboriš startno številko okrog 20, je lažje doseči dobro uvrstitev. Solidnim rezultatom v veleslalomu bi rad dodal še slalomske in postopno tudi tiste v superveleslalomu. Brez izenačenosti v teh treh disciplinah se bo zelo težko prebiti v mladinsko reprezentanco, kar si sicer želim. Ker je dosti tekem odpadlo, bom sezono podaljšal do konca aprila, če želim doseči čim več točk.”

> Kakšni so vaši smučarski cilji?

“Vsekakor bi se želel čim prej prebiti do evropskega pokala. Tiha želja je tudi svetovni, a je do tja še zelo daleč. Tudi smučanje za katero od ameriških univerz bi bilo zanimivo, a je za to treba zbrati kar precej Fis točk in imeti primerno priporočilo.”

> Komu predajate štafeto?

“Štafeto bi predal sošolcu, gorskemu kolesarju Janu Štucinu iz Cerknega. Naj predstavi svojo športno pot in načrte.”

IGOR MUŠIČ

---