Lovec na popolnost

Najboljši slovenski kajakaš na mirnih vodah Jernej Župančič Regent se je poslovil od vrhunskega tekmovanja in se lotil dela z mladimi. Na mednarodno sceno je pred 14 leti zaveslal v izposojenem čolnu.

Posnetek iz tekmovalnih dni najboljšega slovenskega kajakaša na mirnih vodah  Jerneja Župančiča Regenta Foto: Neva Rodela
Posnetek iz tekmovalnih dni najboljšega slovenskega kajakaša na mirnih vodah Jerneja Župančiča Regenta Foto: Neva Rodela

MOST NA SOČI>Jernej Župančič Regent, 31-letni Koprčan, ki zadnja tri leta živi v Mostu na Soči, najboljši slovenski kajakaš zadnjih dveh desetletij, pravzaprav vseh časov, je končal tekmovalno kariero. Toda kajaku ostaja zvest, in četudi nikoli ni uspel “biti absolutno najboljši ali odpeljati popolne dirke”, kot je zapisal v Zadnji besedi na svojem blogu (www.zupancicregent.com), v njem ni grenkobe. “Zelo sem si želel popolne dirke, naredil sem vse, da jo odpeljem, in tudi drugi, klub in trenerji, so delali najbolje. Prepričan sem, da si vsak športnik v svojih okvirjih želi doseči to.” Z vso zavzetostjo se je pred meseci vrgel v trenersko delo z mladimi športniki, loteva pa se tudi lastnega kajakaškega poslovnega projekta.

Najboljše uvrstitve v dvajsetletni tekmovalni karieri - 15. mesto na OI v Atenah 2004 in Pekingu 2008, 8. mesto na SP v Duisburgu 2007, 6. mesto na EP v Račicah 2006 in Poznanu 2005, 3. mesto na sredozemskih igrah v Almerii 2005, 2. mesto na univerzijadi v Bariju 2002 - vse v K1, 1000 m.

Šampion mirnih voda

Ko se je pred 20 leti znašel v Kajak kanu klubu Žusterna, Slovenije ni bilo na mednarodni kajakaški sceni. Jernej je bil samorastnik, dolga leta edini slovenski kajakaš na mirnih vodah mednarodne vrednosti. 17 let se je učil sam od sebe, ironija usode pa je, da se je njegova tekmovalna krivulja po 17 letih dvigovanja začela spuščati ravno takrat, ko je s selitvijo v Soške elektrarne dobil klub, ki ga je razbremenil številnih logističnih opravkov, in ko je v Slovenijo na vabilo kajakaške zveze prišel nemški trener Ingolf Beutel s pravim zakladom znanja. Lansko jesen, okroglih 20 let od pionirskih začetkov v koprski Žusterni, si je Župančič Regent zaželel novih izzivov, predvsem pa je začutil, da doseženega ne bo mogel več izboljšati.

Njegov prvi mednarodni uspeh je bilo peto mesto na evropskem mladinskem prvenstvu leta 1998. Takrat je veslal v izposojenem čolnu, saj Slovenija ni premogla primernega kajaka za tako veliko tekmo. Leto kasneje je na svojem prvem članskem svetovnem prvenstvu za eno mesto zgrešil uvrstitev na olimpijado v Sydneyu, za odhod na tisto SP pa si je moral oče izposoditi avto, saj kajakaška zveza ni imela primerne rešitve. Dandanes kajakaši “začenjamo biti razvajeni”, v šali pove veteran, ki je doživel čase od popolnega pomanjkanja vsega do odlično poslujoče kajakaške organizacije.

Obetavni nasledniki

Za Koprčanom-Mostarjem in še aktivno Špelo Ponomarenko Janić, prihajajo mlajši veslači. “Mladi, Ankarančani Apollonio in Blaževič ter Ostermanova, bodo še hudi, prav tako Ptujčan Vidovič. So dobra osnova za naprej, vendar še niso proizvod sistema. Njihovi lanski mednarodni uspehi več povedo o njih kot o načrtnem delu v zvezi, čeprav je - vsaj prvim trem - precej pomagalo to, da so se učili od zveznega trenerja Beutla. Sistem šele nastaja.”

Jernej Župančič Regent je po očetovi strani pravnuk pesnika Otona Župančiča (1878-1949), po mamini pa sorodnik politika in publicista Ivana Regenta (1884-1967), rojenega v Kontovelu pri Trstu in pozneje živečega v Ljubljani. Tako ne preseneča lahkota, s katero pravnuk Otona Župančiča oblikuje svoj blog. Sam pa meni, da se je v dveh generacijah “žilica za pisanje že zelo razredčila”.

Z mladimi sistematično

Tako kot je bil prelomnica v zgodovini slovenskega kajaka na mirnih vodah prodor Koprčana na mednarodno sceno, smo tudi ob njegovem odhodu s tekmovališč priča pomembnemu preskoku kvantitete in kvalitete v tem športu. Nov sistem dela z mladimi, ki so jih v ta šport pripeljali tudi uspehi predhodnikov, gradita Jernej Župančič Regent in trener Dejan Testen. V Mostu nastaja sistem dela z mladimi veslači v klubu, trenerja skrbita za štiri starostne skupine, vključno s kandidatoma za olimpijado, dvojcem Rok Kuk-Lovro Leban. Enkrat na teden prihajajo v Most Bohinjci, Mostarjem sledijo še Ljubljančani. “Skušamo narediti sistem, ki ga bodo lahko povzeli tudi drugi klubi - čeprav se nam pri gradnji včasih kaj podre. Ingolf Beutel bo po Londonu najbrž odšel, mi pa bi radi, da bi njegovo znanje ostalo,” pove sogovornik. Prizadevanje trenerjev Soških elektrarn sovpada z rastjo števila mladih kajakašev. V Mostu, Žusterni in Bohinju imajo premalo opreme in trenerjev, da bi zadostili povpraševanju.

Bled-Bohinj-Most, športni trikotnik

Župančič Regent je od maja 2011 prek ministrstva za šolstvo in šport zaposlen kot trener v okviru nacionalnih panožnih šol, kar mu trenutno nudi socialno varnost. Lotil pa se je tudi velikopoteznega projekta, ki se ga je sam domislil, vzpostavitve trening centra v trikotniku Bled-Bohinj-Most na Soči. Ideja je v dih jemajoči lepoti narave, streljaj od Triglavskega narodnega parka, kajakašem ponuditi vrhunsko treniranje (sam je dvakratni olimpijec, Testen pa je treniral štiri svetovne prvake in dva olimpijca). In če štirikratni olimpijski prvak, Novozelandec Ian Ferguson, napiše, da še nikjer ni imel tako lepega treninga kot v Sloveniji, to pomeni, da bi ta posel znal uspevati.

VENČESLAV JAPELJ


Najbolj brano