Dugonjić: Lačen sem uspehov

Damir Dugonjić, dvakrat četrti na svetovnem prvenstvu v plavanju v Barceloni, se je dan po finalu na 50 prsno ozrl na opravljeno. Z dosežki v Španiji je zadovoljen, a potem, ko je dvakrat le tesno ostal brez odličja, priznava, da je lačen uspehov.

BARCELONA > Damir Dugonjić je na EP na 100 metrov prsno prvič v karieri dosegel izid svetovne vrednosti in se dokončno prebil med najboljše, tudi na 50 prsno je aktualni evropski prvak izboljšal osebni rekord za pol sekunde in postavil nov evropski rekord. Razočaranje je bilo neposredno po tekmi veliko.

“Zdaj, ko sem premlel vse, ne smem biti razočaran. Predvsem na 100 prsno sem napredoval veliko, to je olimpijska disciplina in mislim, da do Ria 2016 lahko precej napredujem. Tam je bilo tudi več užitka na tekmi, saj ni vse tako hitro,” je začel povedal plavalec.

Potem, ko je Dugi lani v Evropi na vseh tekmah osvajal medalje, nazadnje na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih, jo je napovedoval tudi v Barceloni, zdaj pravi: “Lačen sem medalj na velikih tekmah. Zdaj, ko sta se mi dve izmuznili, še bolj.”

A dosežki zadnjega leta in pol ter napredek kažeta, da je slovenski reprezentant dokončno sestavni del svetovnega vrha. “Izboljševal sem osebne rekorde za sekundo, skoraj kot pri 18 letih. Po eni strani morda sploh ni slabo, da se mi je vse to zgodilo. Lahko bi rekel, vse bom pustil, nimam sreče, lahko pa to obrnem sebi v prid. Zdaj vem, da sem lahko najboljši in to bo moj cilj. Rad bi bil na taki ravni, da se bom lahko igral s tekmeci. Že zdaj vem, da lahko vsakogar premagam in to se bo kmalu zgodilo. Sem talent in imam še rezerve.”

Preskok v letu dni je bil ogromen, saj je bil Dugonjić v praktično identični konkurenci na lanskih olimpijskih igrah na 100 prsno le 18. “Mislim, da se bo trud poplačal in da se mi bo nekega dne vse to, kar sem tukaj izgubil, vrnilo.”

Najbolj pomemben ostaja napredek na 100 prsno, kjer ostaja občutek, da je bila medalja res dosegljiva. “V malem bazenu sem že boljši na 100, zdaj sem tudi v velikem naredil ta korak. V samem plavanju sem eden najboljših in imam na 100 m celo prednost, moja višina je boljša za 100 prsno. Tudi presenečenj je tam manj, če si res dober.”

Kot izjemno se je po študiju na Berkeleyju v ZDA pokazalo tudi delo z njegovim trenerjem iz mladih let, Matijo Medveškom. “Morava narediti plan. Splača se tako trenirati in potrpeti.” A vselej plavalcu ni enostavno. Priznava, da je bil v zadnji sezoni skupaj od doma šest mesecev. “Včasih mi manjka to, da bi bil doma, z ženo in bil bi tudi bolj srečen. Verjamem, da bi tudi tekmoval in treniral še boljše. Letos sem bil nekajkrat zaradi tega kar malo osamljen.”

STA


Najbolj brano