Dodaten krog ni ovira

18-letna gorska tekačica iz Dobravelj pri Ajdovščini Ana Čufer se je v dresu TD Burja prebila v reprezentanco za svetovno prvenstvo, za Škofijsko gimnazijo je osvojila srednješolsko državno prvenstvo v gorskem teku.

Ana Čufer, ki je sicer dijakinja tretjega letnika Škofijske gimnazije v Vipavi, se je s tekom spoprijateljila že v osmem letu, ko je kot učenka dobraveljske osnovne šole začela tekmovati v primorskih tekih za šolsko mladino. Proti koncu osnovne šole so jo zamikali gorski teki in pri nas redka športna zvrst - radijska orientacija, ki jo gojijo v Radio klubu Ajdovščina. Štafeto ji je, skupaj z uvodnim vprašanjem, predal orientacist Peter Tušar.

> Ali nameravate letos osvojiti prvo mesto v skupnem seštevku primorskih gorskih tekov?

“To je eden od ciljev. Sezona gorskih tekov v Sloveniji se začenja prav na Primorskem in prva tekma je bila že v nedeljo. To je bil gorski tek na Sabotin. Če gledamo mladinsko konkurenco, mi je šlo kar dobro in sem bila najhitrejša. Absolutno pa so članice, predvsem pa moja sovaščanka Jana Bratina , močnejše. Glede na to je seveda stvaren le boj za skupno zmago sezone v konkurenci mladink.”

> Glede na to, da ste lani tekmovali na svetovnem prvenstvu, so cilji sezone gotovo višji?

“Za začetek imam želje. Uresničevanje bo postopno. Najprej si želim, da bi vztrajno stopnjevala formo in premagala krizne dni, ki med sezono gotovo pridejo. Vsekakor mi je cilj, da se bom brez zapletov skozi kvalifikacije prebila v reprezentanco in da potem v njej dosežem nekaj več kot lani.”

> Kaj je šlo lani narobe?

“Na kvalifikacijah na Gorah nad Idrijo sem se zmotila pri štetju krogov in nisem bila dovolj pozorna na oznake pred ciljem. Tako sem kot vodilna deset metrov pred koncem dirke zavila v dodaten krog. Zmoto sem sicer dokaj hitro spoznala, a sem prišla v cilj šele četrta. Na srečo je razplet videl selektor Tomo Šarf in je upošteval moj čas tik pred ciljem, mi spregledal napako ob zaključku kvalifikacij ter posledično slabšo uvrstitev.”

> Kakšni so spomini na vaše prvo SP?

“ Nanj sem sicer šla navdušena, saj rada potujem in doživim kaj novega, na tekmi pa je bilo zame skoraj preveč novosti. Vse skupaj sta spremljali precejšnja trema in nervoza. Brez vsega tega bi bila verjetno uvrstitev še višja, a je bil razplet za začetek kar soliden, 19. mesto posamezno in četrto mesto ekipno.”

> Zakaj vztrajate v gorskem teku, ki ni olimpijska disciplina?

“Saj sem se malo preizkušala tudi na stadionu in v cestnem teku. Solidno sem nastopila na ljubljanskem malem maratonu, kjer sem bila absolutno dvajseta. vendar so teki na cesti, še posebej pa številni enaki krogi na stadionu, zelo enolični. Ne vem, če bi dolgo zdržala takšno tekanje. Zadnji dve leti intenzivnega treninga gorskega teka sta me prepričali, da sem prav izbrala. Pri gorskem teku je vse bolj razgibano in odvisno od vremena. Na isti progi so razmere lahko vsakič drugačne. To mi je v izziv. Tudi slabo vreme me ne moti. Na treningih je včasih celo dobrodošlo, saj je na poti manj sprehajalcev. Rekreativcev je namreč tudi na gozdnih poteh vedno več.”

> Kje največ trenirate?

“Kar doma. Par korakov od hiše se začne vzpon na več kot 1300 metrov visoko hribovje Čavna. Pogosto gor tečem kar s psom.”

> Katera je vaša najljubša tekma?

“Med primorskimi pokalnimi teki je to gorski tek na Otliško okno - predvsem zaradi naravnih lepot. V slovenskem pokalu pa je to tek na Grintavec, ki je pravi gorski izziv, v katerem sem se lani dobro znašla, saj sem bila med mladinkami druga.”

> Komu predajate štafeto?

“Nekdanjemu sošolcu iz osnovne šole, sicer pa kolesarju KK Nova Gorica Patriku Komelu . Naj pove, zakaj je izbral ravno kolesarstvo in ali namerava vztrajati do članskih vrst.” IGOR MUŠIČ

---