Ciljev ne bo zmanjkalo

Štafeta je ostala v gorskem teku. Z Goriškega je odpotovala na Idrijsko. Mateja Kosovelj jo je predala Joštu Lapajnetu, ki z lepimi uspehi v mladinski kategoriji vstopa v svojo prvo člansko sezono.

Popotnica 19-letnega Jošta Lapajneta je torej obetavna, čeravno se z gorskim tekom ukvarja komaj dve leti. Prej je treniral orientacijski tek, ki je na Idrijskem oziroma Cerkljanskem med najbolj priljubljenimi športi, ima pa že tudi že zavidljivo tradicijo. Nasploh prihaja z Idrijskega v zadnjem obdobju veliko uspešnih tekmovalcev v individualnih panogah. Za gorski tek ne manjka razgibanih terenov, si je pa Lapajne poiskal ekipo na Gorenjskem, kjer tekmuje za enega najboljših klubov v disciplini gorski tek, za kamniški Klub gorskih tekačev Papež.

> Kakšni so bili vaši začetki v gorskem teku, kako se jih spominjate?

“Navdušujoči. Z gorskim tekom sem začel pred dvema letoma, ko me je že na prvi tekmi preprosto zasvojil. Obožujem stik z naravo, ki ga iščem v vsakem športu, prej tudi v orientacijskem teku.”

> Po drugi strani so vam tudi vidni dosežki šli na roko oziroma so vas prepričali, da ste sprejeli pravo odločitev, ko ste se opredelili za gorski tek. Hitro ste se prebili v slovenski vrh v mladinski kategoriji...

“Osvojil sem naslov državnega prvaka v disciplini gor, bil pa sem tudi podprvak v disciplini gor-dol. Če je proga daljša, mi bolj leži gor-dol, če je pa krajša, pa samo gor. Precej je torej odvisno od dolžine. Rezultati so bili res spodbudni, prinašajo pa tudi motivacijo in lepo popotnico za naprej.”

> Kako si zamišljate vašo prvo člansko sezono, ki se prepleta tudi s študijem v Ljubljani?

“Moja prva članska sezona se je komaj dobro pričela. Nekaj tekem je sicer že bilo, a te so bile bolj ogrevanje za pomembnejše nastope. Kazalci pa so vendarle pozitivni. Pozna se, da sem pozimi pričel sodelovati s preverjenim trenerjem Edvinom Kosoveljem in sem posledično konkurenčen tudi v članski kategoriji. Preskok iz mladinske konkurence je kar občuten, a cilji oziroma želje so izraženi. Že to sezono se bom boril, da bom zastopal slovenske barve na svetovnem prvenstvu v disciplini gor v Italiji.”

> Kakšni pa so rezultatski cilji oziroma kakšna tekmovanja vas še čakajo v novi sezoni?

“Letošnji domači cilji so povezani z vidnimi nastopi na vseh tekmah slovenskega pokala v gorskem teku. V mednarodnem merilu pa si poleg preboja na svetovno prvenstvo želim udeležiti vsaj treh tekme svetovnega pokala, kjer bom poskušal nabrati kakšno točko. V načrtih so tudi Balkanske igre, ki bodo junija v Romuniji. Krstno člansko sezono pa vsekakor jemljem kot dobrodošlo izkušnjo. Nastopam tudi na ravninskih tekih oziroma na stezi. V načrtu imam udeležbo na primorskem prvenstvu na 5000 metrov.”

> Našo predhodno sogovornico zanima, kakšne so vaše želje po prestopu v člansko konkurenco oziroma ali vas morda vlečejo tudi ravninski teki?

“Po prehodu iz mladinske kategorije se želim postopno približati vrhu v članski konkurenci, ravninski teki pa zaenkrat ostajajo oblika treninga.”

> Kako razširjen je gorski tek v vaših krajih, koliko je tekem?

“V Idriji in njeni okolici je ogromno gorsko-tekaških tekem. Ta šport v naših krajih ni neznanka, za zdaj pa prevladujejo amaterski tekači. Tistih z višjimi tekmovalnimi cilji še ni toliko. Moj klub je sicer lociran v Kamniku. Na slovenski ravni je najštevilčnejši in najuspešnejši. Trener Edvin Kosovelj prihaja iz Nove Gorice, kjer enkrat na teden tudi skupinsko vadimo.”

> Koga predlagate za naslednjega sogovornika?

Aneja Likarja , vrstnika in atleta iz AK Gorica. Sprašujem ga, v kateri disciplini na stezi mu gre najbolje?”

ALEŠ SORTA


Najbolj brano