(Ni) čas za evforijo

Kljubovanje oviram in ohranitev nacionalne identitete. To je bilo tudi letos glavno sporočilo tradicionalne novinarske konference o slovenskem zamejskem športu.

Skupinska fotografija udeležencev tradicionalne novinarske konference o slovenskem zamejskem športu Foto: Aleš Sorta
Skupinska fotografija udeležencev tradicionalne novinarske konference o slovenskem zamejskem športu Foto: Aleš Sorta

LJUBLJANA>Slovenska prestolnica je včeraj na vsakoletnem srečanju povezala zamejske funkcionarje in športnike iz Italije, Avstrije in Madžarske, ki so jih pozdravili tudi veljaki iz matične domovine. Tovrstna druženja so običajno priložnost za predstavitev letnih bilanc zamejskih športnih dosežkov in pričakovanj v bližnji prihodnosti. In kakšna je krvna slika treh krovnih organizacij in športnih društev v zamejstvu?

Evforični Korošci

Sodeč po intonaciji, navajanju preteklih uspehov in predstavitvi ambicioznih načrtov pravcati preporod doživlja zamejski šport v Avstriji. Na tiskovni konferenci je sicer manjkal eden najbolj prepoznavnih ambasadorjev zamejskega športa, nedavno upokojeni poklicni kolesar Peter Wrolich, ki bi se moral predstaviti v novi vlogi predsednika kolesarske zveze na avstrijskem Koroškem, a je bilo tamkajšnje zastopstvo vseeno številno in raznovrstno. Predsednik Slovenske športne zveze na avstrijskem Koroškem Marijan Velik je poudaril številne uspehe. Med posamezniki izstopajo nordijski kombinatorec Tomaž Druml, ki tekmuje v svetovnem pokalu, v moštvenih športih pa odbojkarska ekipa Doba, ki se je v evropskem pokalu challenge prebila v polfinale. Enako ali pa še bolj pomembna kot športni uspehi pa je posodobitev športne infrastrukture.

Primorci v skrbeh

Bistveno manj vznesen je bil predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin. Zaradi prepolovitve denarnih sredstev, ki jih Italija namenja slovenski manjšini, trpi tudi slovenski športni utrip v zamejstvu. Nedavna zamenjava italijanske vlade pa bo, kot pravi Kufersin, terjala nove napore, da bosta manjšina in pripadajoči šport prišla do sredstev, ki jih potrebujeta za preživetje. Nezavidljiv gospodarski položaj pomeni dodatno težavo pri pridobivanju pokroviteljev na obeh straneh meje. Eno od možnih rešitev za nastali položaj vidi v povezovanju klubov in društev.

Odbojkarski klub Sloga Tabor, ki praznuje 40 let obstoja, je lep zgled takšnega procesa, ki so ga začeli pri dekletih. Tekmovalne uspehe sicer žanjejo pri fantih, ki so se s primorsko obarvano zasedbo prebili v italijansko B-2 ligo, kjer s pomočjo uveljavljenega Gregorja Jerončiča igrajo vidno vlogo. Še daljšo zgodovino kot Sloga imajo v Slovenskem planinskem društvu Gorica, ki praznuje 100 let. Zamejski Primorci sicer največ upov polagajo v mlada jadralca v razredu 470 Simona Sivtza-Košuto in Jašo Farnetija, ki naj bi tekmovalno zrelost dosegla v naslednjem olimpijskem ciklusu.

Predstavnik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Himök je poudaril pomen športa za medsebojno druženje in ohranjanje slovenskega jezika. Predsednica komisije za zamejski šport Sonja Poljšak pa zatrjuje, da bodo zamejskemu športu še naprej nudili ustaljeno podporo, ki obsega organizacijo vsakoletnega srečanja in merjenja moči mladih športnikov, izobraževanja in strokovno pomoč.

ALEŠ SORTA


Najbolj brano