Olimpijski blišč za Ruse, zlata olimpijska doba za Slovence

Ko se je danes zvečer spustil zastor nad zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju, je v Rusiji in po svetu veliko zadovoljnih. Rusi so izpeljali dobro športno tekmovanje brez velikih težav, na katerem so bili tudi sami zelo uspešni, slovenski delež na igrah pa je bil tudi nadvse viden, pravzaprav najboljši v zgodovini zimskih iger.

SOČI > Osem slovenskih medalj je verjetno izkupiček, ki si ga niti najbolj optimistični privrženci zimskih športov na sončni strani Alp niso predstavljali, ali pa so si ga zgolj želeli v najlepših sanjah.

Dve zlati medalji Tine Maze, ki je tako v Sočiju dosegla še tisto, kar ji je v bogati karieri doslej manjkalo, srebrna in bronasta skakalca Petra Prevca, ki je dokazal, da ima pri 21 letih že trdne živce prekaljenega mojstra velikih tekmovanj, pa enak izkupiček deskarja Žana Koširja (nosil je slovensko zastavo na zaključni prireditvi). Pa bronasti medalji tekačice Vesne Fabjan in biatlonke Teje Gregorin, slednja se je tako na najlepši možen način poslovila od olimpijskih nastopov, so pustili velik slovenski pečat na olimpijskih igrah v Sočiju.

Kup uvrstitev med najboljših deset

Ob tem so Slovenci, toliko kot letos jih še nikoli ni bilo na zimskih izvedbah iger, dosegli še kup uvrstitev med najboljših deset, pa so zaradi velikanskih uspehov in medalj ostale kar nekoliko v ozadju.

Megalomanski projekt zimskih olimpijskih iger ob morju, v kraju s subtropskim podnebjem, se na prvi pogled zdi utopičen, a ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu - očitke o tem, da so igre pravzaprav njegova zasebna strast in projekt, mora poslušati tako doma kot po svetu - je uspelo.

Blesteče nove dvorane in stadion v Adlerju ob Črnem morju, nova smučišča, skakalnice, proge za deskanje in steze za bob pa so zrasle v nekoliko bolj oddaljenem gorskem zaledju olimpijskega mesta. Kaj bodo z vsem tem Rusi počeli, ko bosta olimpijski ogenj in medijski sij ugasnila, pa še ni povsem jasno. Jasno je le, da je projekt zimskih olimpijskih iger stal rekordnih 50 milijard dolarjev, kar je daleč največji proračun zimskih olimpijskih iger v zgodovini.

A zdi se, da so Rusi za ta denar dobili večino tistega, kar so hoteli. Igre brez večjih incidentov, brez terorističnih napadov, ki so se jih tako bali pred začetkom tudi zaradi napetega dogajanja v širši regiji, celo prijetno spomladansko vreme z le redkimi dnevi zimskih razmer, pa seveda predvsem uspehe svojih športnikov.

Kljub starim olimpijskim krilaticam o pomembnosti nastopanja pač na takšnih tekmovanjih štejejo le medalje in Rusi so si jih nabrali veliko (33, od tega 13 zlatih), precej več kot na prejšnjih v Vancouvru, ko so prižgali rdeči alarm in se lotili projekta Soči 2014.

Spodletelo jim je le enkrat - a prav na najpomembnejšem področju. Opevana ruska hokejska reprezentanca je namreč klonila pod pritiskom velikih pričakovanj in se kljub množici zvezdnikov poslovila že v četrtfinalu, slika razočaranega Putina, ki se na častni tribuni drži za glavo, pa je postala simbol pokopa ruskih pričakovanj. Za marsikaterega Rusa so se igre takrat pravzaprav kar končale.

Hokejski olimp

Prav četrtfinale pa je bil tudi domet slovenskih hokejistov. A če so Rusi po porazu s Finci lahko le razočarano strmeli predse, so Slovenci s kapetanom Tomažem Razingarjem, ki ga je doletela čast nositi zastavo na odprtju iger, dosegli hokejski Olimp. Končno sedmo mesto za državo, ki ima toliko hokejistov kot kakšen nekoliko močnejši ruski klub, je neverjeten in težko ponovljiv dosežek, še posebej v tako zgoščeni konkurenci z najboljšimi igralci na svetu, ki se zberejo le na vsaka štiri leta.

Slovenske medalje, vrhunske uvrstitve, uspehi hokejistov ... Vse to in še več je zaznamovalo slovenski delež Sočija 2014, ki bi lahko bil morda še za odtenek vidnejši, če je Slovencem ne bi zagodle poškodbe, predvsem skakalcu Robertu Kranjcu.

Tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je zadovoljen po koncu 16 dni zimskega športnega druženja v Sočiju. “Igre so bile odlične, odziv športnikov pa izjemen. Mislim, da smo utišali kritike,” je dejal Bach zadnji dan Sočija 2014, pa obenem omenil, da iger le ne bo razglasil za “najboljše doslej”, kot so njegovi predhodniki radi počeli v preteklosti. A so igre le imele tudi nekaj črnih pik - predvsem prestrog ruski odnos do nasprotnikov iger, poškodbe tekmovalcev na prezahtevnih prizoriščih, zadnje dni tekmovanj pa tudi največje zlo športa: doping. Za zdaj so v Sočiju imeli šest primerov dopinških kršitev.

Na zaključni slavnosti je olimpijsko zastavo prejel Lee Seok-rae, župan južnokorejskega Pjeongčanga, prireditelja iger leta 2018.

STA

---