Odlično, London! Le tako naprej

Že prva dneva, še več, že prve ure po mojem prihodu v London so nakazale, da se olimpijske igre vračajo domov. Angleži so jih očitno vzeli za svoje, s svojim racionalnim značajem pa poskušajo zapletene zadeve, med katere zagotovo spada logistika tako velikega dogodka, narediti čimbolj preproste in učinkovite.

Dva dneva pred začetkom 30. olimpijskih iger je London pripravljen. Objekti so nared, osebje, ki skrbi za infrastrukturo, je na delu, posebni prometni in varnostni režimi so vzpostavljeni, športniki in njihovi spremljevalci zasedajo nastanitvene prostore in športna prizorišča. Organizatorji so se očitno dogovorili tudi z vremenom, saj sta bila zadnja dva dneva v britanski prestolnici mediteransko vroča. Že po zdaj videnem lahko zapišemo, da bodo londonske igre iz organizacijskega vidika uspešne.

Prijaznost brez ukaza

A ni zgolj logistična učinkovitost tista, kar naredi iz velikega tudi lep dogodek. Londončani so namreč te igre zaradi svojih lastnih občutij vzeli za svoje. Nerganja o prometnem kaosu, nepotrebni zapori nekaterih cest in uvedbi posebnih olimpijskih pasov skoraj ni več. Do obiskovalcev niso prijazni le prostovoljci, temveč tudi mimoidoči. In to ne na način, kot so ga izkazovali Kitajci pred štirimi leti, ko je vsemogočna partija ukazala, da se morajo do tujcev obnašati primerno in lepo, temveč na povsem človeški, tipično angleški olikani način. Ko z zemljevidom v roki preverjaš imena ulic, v katerih si, se mi je kar dvakrat zgodilo, da so se domačini nevsiljivo ponudili potruditi pomoč pri orientaciji.

Šibka točka - gneča

Seveda bodo morali organizatorji nekatere stvari še izboljšati. Z marsikaterim prostovoljcem si skoraj ne moreš pomagati, gneča pa se bo ob prihodu vseh športnikov in ob njih še gledalcev stopnjevala do nevzdržnih razmer. A se vsaj organizatorji težav s prometom zavedajo, saj je ob vsakem urniku odhodov, publikaciji o transportu ali športnem dogodku, zraven dodano opozorilo, da se v času OI in tekmovanj na teh prizoriščih pričakuje povečana gneča, tako da bo pot trajala dlje od predvidenega in da prevozno sredstvo ne bo moglo sprejeti vseh čakajočih.

Še pred dnevi je bilo slišati, da naj bi bila boleča točka teh OI varnost, a se to doslej še ni potrdilo. Najeta agencija G4S se je res izkazala za nesposobno, zato ji mora pri zagotavljanju varnosti pomagati vojska, a tisti, ki so vajeni velikih športnih dogodkov, v tem ne vidijo nič dramatičnega. Postopki ob vstopu v olimpijske objekte so pač predpisani in so na primer celo krajši kot v Atenah. Tečni novinarji so v iskanju zgodb, kjer jih ni, iz muhe naredili slona, čeprav bi bil vsak bolj zadovoljen, če bi bilo teh varnostnih pregledov čim manj. Skoraj 700 milijonov evrov namesto prvotno predvidenih 100 (skupno so prireditelji za OI porabili kar 12 milijard evrov), ki jih bodo porabili za varnost, pa se tudi mora nekje poznati!

Londonu že tretje OI

Olimpizem se vrača domov tudi zato, ker so Angleži botri sodobnega pojmovanja športa. Francoski baron de Coubertin je navdih zanje resda dobil v antični Grčiji, toda s praktično izvedbo se je srečal severno od Londona, kjer so v 19. stoletju enkrat letno prirejali športna tekmovanja med kraji. Postavili so tudi temelje tekmovalnega športa in ferpleja, nenazadnje je London prvo mesto, ki bo OI gostilo že tretjič. Zanimivo pri tem je, da je obakrat doslej vskočil kot rezervna možnost zaradi težav prvotnih prirediteljev.

Toda tudi povprečen sodoben Londončan živi s športom. Zjutraj in pred mrakom je na ulicah veliko rekreativnih tekačev, še več pa je kolesarjev. Morda je tudi zato zmagovalec Toura Wiggins postal glavni britanski junak. Angleži pa so tako ali tako obsedeni še z drugimi športi: ne samo z nogometom, temveč tudi z veslanjem in jadranjem, pa ragbijem, kriketom ... Tako športnemu narodu organizacija olimpijskih iger skoraj ne more spodleteti.

---