Kot če bi ZOI priredili v Benetkah
Šport
03. 02. 2014, 19.17
Ker sta se ruska oligarhija in država odločili, da bosta tudi z zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju pokazali nov ponos, moč in razkošje največje države na svetu, ki želi obnoviti sijaj supersile, ni nobenega dvoma, da bodo ZOI dobro organizirane. Nobene bojazni ni, da igre 22. zimske olimpijade ne bi bile uspešne.
Foto: Infografika: Igor Tavčar
SOČI
> Rusi so se organizacije iger lotili profesionalno in z vsemi silami. Že sam predviden strošek rekordnih 37,5 milijard evrov pomeni, da pri denarju niso bili skopi, čeprav je del te finančne pogače zagotovo poniknil tudi na osebnih računih tistih, ki so pri koritu. A saj to niti ni ruska posebnost, saj se korupcija po definiciji lepi na velike vsote denarja.
Nekaj zanimivih podatkov: Soči je 1600 kilometrov oddaljen od Moskve in 2500 kilometrov od Kopra, Soči je prvi gostitelj zimskih OI s sredozemskim podnebjem, prebivalci Sočija so tudi košarkar Vladimir Tkačenko ter tenisača Marija Šarapova in Jevgenij Kafelnikov, Soči bo letos gostitelj dirke formule 1, leta 2018 pa tudi svetovnega prvenstva v nogometu, Zimske olimpijske igre v Sočiju naj bi stale 37,5 milijarde evrov.
Novo zimskošportno središče so zgradili sredi divjine
Organizatorji so od leta 2007, ko jim je MOK podelil organizacijo iger, praktično spremenili krajino v Sočiju in okolici. Uničili so tudi precej obalnih območij. Gorska prizorišča na Krasnaji poljani so zgradili na novo. Pot do nje je bila še pred dobrim desetletjem vsekana v okoliška pobočja in podobna ozkim serpentinastim dostopom do nekaterih slovenskih koč v sredogorju. Do Rosa Hutorja je bilo moč priti po skoraj celodnevni vožnji z avtomobilom po slikoviti divjini. Zdaj traja pot iz Sočija manj kot uro in pol, kmalu pa naj bi bilo mogoče tja z letališča priti v dobre pol ure. Železniško progo in cesto ob njej so zgradili po sredini doline, ki v najširšem delu ne presega kilometra, v najožjem pa se stiska manj kot 200 metrov med okoliškimi stenami.
Pravzaprav vložki v same športne objekte predstavljajo le majhen delež vseh vlaganj v Soči in okolico. Skupaj so zgradili 206 večjih objektov, od katerih jih je neposredno s športom povezanih le 30 (o športni infrastrukturi v Sočiju smo sicer pisali v petkovih Primorskih novicah). Za turistično infrastrukturo naj bi po uradnih podatkih porabili približno 2,5 milijarde evrov, za olimpijske objekte 500 milijonov, za prometno infrastrukturo 270 milijonov in za oskrbo z električno energijo 100 milijonov evrov.
Za varnost bo skrbelo 37.000 policistov
Kritiki opozarjajo, da je vlada proračun umetno zmanjšala, saj v njem ni upoštevala milijard, ki jih za gradnjo infrastrukture namenjajo državna podjetja, na primer Gazprom, državne železnice ... Rusi so tako zgradili novo letališče v okraju Adler, novo železniško postajo, ki bo glavna transportna vez med letališčem in prizorišči, nove cestne obvoznice ter v projekte, ki naj bi imeli strateški pomen za razvoj regije, vložili nekaj milijard.
Kritike okoljevarstvenikov, češ da so kršili vse ekološke standarde, so Rusi vehementno zavrnili in očitno prepričali tudi veljake MOK. Vseeno so prav pretirani posegi v okolje ob izkoriščanju tuje delovne sile, uporabi “protigejevske” zakonodaje, terorističnih groženj z bližnjega nemirnega Kavkaza in splošnega kratenja človekovih pravic eden največjih problemov teh olimpijskih iger.
To, da je organizator zimskih olimpijskih iger mesto Soči, je podobno, kot če bi ZOI organizirale Benetke ali Portorož. Nekje ob morju bi zgradili pet dvoran za drsalne športe, 150 kilometrov proč v Alpah pa bi izpeljali smučarske in druge discipline. Medtem ko je na večjem delu stare celine zima končno pokazala svoje zobe z zakasnelo obilno pošiljko snega, v Sočiju o pravi zimi za zdaj lahko le sanjajo. Topla fronta nikakor noče zapustiti olimpijskih prizorišč, tako da ni mogoče govoriti o zimski pravljici. Ruskih organizatorjev to ne skrbi, saj so uskladiščili 710.000 kubičnih metrov snega, ki ga bodo uporabili, če bo narava “zatajila”.
Med omenjenimi “problemi” bodo Rusi kot strokovnjaki za varnost zagotovo najlaže rešili varnostni vidik. Dogodke in udeležence v Sočiju bo varovalo kar 37.000 policistov, vse območje pa bo nekakšna varnostna država v državi. Na pregovorno nemirnem Kavkazu kar mrgoli skupin, ki si na takšen ali drugačen način prizadevajo očrniti ugled Rusije.
Kraj Adler, kjer je letališče, je le nekaj deset kilometrov oddaljen od meje z Gruzijo, s katero se je Rusija prav na začetku pekinških olimpijskih iger zapletla v vojno. A je to pravzaprav meja z avtonomno republiko Abhazijo, ki se je odcepila od Gruzije. Njeno neodvisnost je sicer priznala le Rusija, a je dejansko povsem neodvisna država.
Najbolj južno evropsko prizorišče zimske olimpijade
Mesto Soči (140.000 prebivalcev) je sicer znano rus ko poletno letovišče. Je prvo mesto s sredozemskim podnebjem, ki gosti zimske olimpijske igre. Je tudi najbolj južno evropsko prizorišče ZOI (leži na 43,35 stopinj severne zemljepisne širine), bolj južno so zimsko olimpijado priredili le v Naganu in Salt Lake Cityju.
Rusija je mesto Soči osvojila pred 150 leti, nato ga je kolonizirala, njegov razvoj pa se je začel pred približno sto leti, ko je nova boljševistična oblast odkrila ugodja mile klime. Drugi vzpon je doživel v 50. letih, ko je Rusija ostala brez Krima, tretji pa po razpadu Sovjetske zveze, ko se je moskovska elita odločila, da bo to njena luksuzna poletna postojanka. Nekdanja sindikalna prenočišča in storitvene dejavnosti so od tedaj dvignili na precej višjo raven, nova poslopja in nove investicije pa povsem ustrezajo zahodnoevropskim standardom oziroma jih v nekaterih vidikih celo prekašajo.
Nekateri med prvimi novinarji, ki so prispeli na prizorišča, so bili neprijetno presenečeni, saj njihovi hoteli še niso odprti za goste. Od 19 glavnih zgradb za predstavnike medijev so dokončane le dve, a prireditelji vseeno zatrjujejo, da bo do začetka iger vse nared.
DENIS SABADIN