Koprčan Jasmin Čuturič z azijskega na domač pesek

Koprski odbojkar Jasmin Čuturič je po marčevskem izpadu Go Volleya v četrtfinalu domačega DP sezono podaljšal z igranjem v končnici libanonskega prvenstva, kjer je z Anwarjem iz prestolnice Bejrut postal podprvak.

Jasmin Čuturič: “Tekme so bile zanimive, tribune pa polne. Zato sem s predsednikom kluba  že dogovorjen, da prihodnjo pomlad spet pridem.”    Foto: Igor Mušič
Jasmin Čuturič: “Tekme so bile zanimive, tribune pa polne. Zato sem s predsednikom kluba že dogovorjen, da prihodnjo pomlad spet pridem.”  Foto: Igor Mušič

KOPER>In od kod sploh zamisel o odhodu v Libanon? Čuturič pojasnjuje: “Z Libanonci sem se spoznal pred tremi leti, ko sem igral še za Modeno in so njihovi agenti v Italiji iskali okrepitve. Izkušnje tujcev, ki so igrali tam, so bile dobre, in ker sem bil v času, ko so me letos poklicali, prost, sem se hitro dogovoril za odhod v Bejrut h klubu Anwar.”

Naš odbojkar je v končnici za prvaka odigral osem tekem in v je tem času dokaj dobro spoznal libanonsko odbojko, ki je presegla njegova pričakovanja: “Klub se je izkazal z dobro organizacijo, zanesljivimi ljudmi in s plačilom. Tekme so bile zanimive, tribune pa, posebej na mestnem derbiju, polne. Zato sem s predsednikom kluba, ki me je povabil celo na svoj dom, že dogovorjen, da prihodnjo pomlad spet pridem. Tam je namreč tako, da klubi v 12- članski prvi ligi odigrajo redni del z lastnimi močmi, nato pa se boljša polovica v končnici za prvaka, ki se igra aprila in maja, lahko okrepi z dvema tujcema.”

Jasmin Čuturič: “Odbojko, turizem in posle v glavnem mestu v veliki meri vodijo kristjani, bogati muslimani iz Emiratov pa v Libanon prinašajo denar, saj je tu dobro poskrbljeno za zabavo, ki je v muslimanskem svetu omejena.”

Jasmina Čuturiča je klub nastanil v apartmaju blizu dvorane, mu dal službeni avtomobil, na igrišču pa zagotovil kakovostno pomoč - nekdanjega zvezdnika italijanske lige Francesca Biribantija. V domači dvorani sredi Bejruta je bilo na voljo vse, kar športnik potrebuje, le malo pa je manjkalo tudi do popolnega športnega uspeha, je povedal Jasmin: “Zalomilo se je tik pred finalom s kasnejšim prvakom, ekipo Bouchrie, saj se je naš prvi napadalec Biribanti poškodoval, uporabne zamenjave zanj pa ni bilo, kar je tekmec izkoristil. Morali smo se zadovoljiti z drugim mestom. Sicer so bile tekme končnice kar zanimive. Libanonska odbojka hitro napreduje, manjka pa ji še predvsem znanje pri organizaciji igre. Zgornja polovica prve lige že dosega kakovost sredine naše prve lige. Klubi, ki so se do nedavnega zanašali predvsem na nakupe tujih igralcev, sedaj iščejo tudi tuje trenerje za vzgojo mladih. V klubu sem dobil prošnjo, da jim pri tem pomagam.”

Življenjska raven v Bejrutu in v obalnih mestih, kjer imajo sedež odbojkarski prvoligaši, daleč presega stereotipne predstave Evropejcev, pravi Jasmin Čuturič: “Pristop do športa in do življenja je našim navadam dokaj blizu in prijazen. Odbojko, turizem in posle v glavnem mestu in ob obali namreč v veliki meri vodijo kristjani, bogati muslimani iz Emiratov pa v Libanon prinašajo denar, saj je tu dobro poskrbljeno za zabavo, ki je v muslimanskem svetu omejena. Na razpolago je vse - od luksuznih igralnic do lepo urejenih hotelskih in apartmajskih kompleksov ob obali, kjer so številna kopališča z lepo urejenimi bazeni. Morje je namreč dokaj onesnaženo. Ljudje so gostoljubni in tudi z varnostjo in tatvinami nisem imel težav. Edina šibka točka je promet, ki je gost, počasen in kaotičen.”

Čuturič se sedaj iz peska libanonskih plaž seli na domačega. Skupaj s koprskim Planetom Tuš v Kopru namreč pripravlja poletno otroško šolo odbojke na mivki, ki naj bi zaživela na začasnem igrišču na delu zunanjega parkirišča Tuševega trgovskega centra.

IGOR MUŠIČ


Najbolj brano