Oblak se širi nad Pirenejskim polotokom

Največjo slovensko nogometno vrednost pooseblja vratar. Jan Oblak je edini slovenski aktivni predstavnik v španskem nogometnem prvenstvu, ki se začenja v petek, pri čemer velja opomba. Madridski Atletico morda ne sodi med tradicionalne evropske velikane, a dosežki v zadnji petletki ga upravičeno uvrščajo med najboljše klube na stari celini.

 Foto: STA
Foto: STA

MADRID > Nogometna globalizacija je botrovala tudi strmo naraščajočemu številu slovenskih zdomcev v novem tisočletju. Njihov status v širni nogometni krajini pa poleg klubskega porekla in ligaške moči opredeljuje tudi tržna vrednost. Oblakova gre v višave. Ocenjena je na 100 milijonov evrov, na španskem nogometnem tržišču pa jih ni prav veliko, ki bi se lahko pohvalili z devetmestnimi ciframi. Slovenski čuvaj mreže se je tako znašel v družbi Lionela Messija, Antoina Griezmanna in Edena Hazarda. V zgodovini slovenski nogometaši še niso imeli takšne vloge. Ni jih bilo prav veliko, ki so okusili najmočnejšo (klubsko) sceno. V jugoslovanskih okvirih bi to lahko pomenilo že igranje za klube velike četverice, Crveno zvezdo, Partizan, Hajduk ali Dinamo.

Med Katancem in Zahovićem

Še en Oblak, Brane, je bil pred štirimi desetletji nepogrešljiv člen splitskega ponosa, ki je takrat vladal jugoslovanski sceni. V nemški bundesligi pa je po prestopu iz Schalkeja branil barve Bayerna, ki je ravno zaokrožil svoje prvo zlato obdobje s tremi zaporednimi naslovi evropskega prvaka. Srečko Katanec je bil član tako zagrebškega Dinama kot beograjskega Partizana pred prvo zdomsko izkušnjo v Stuttgartu. Nepozabno poglavje je spisal pri Sampdorii, ki sicer ni sodila niti med velike italijanske klube.

120

milijonov evrov znaša odkupna klavzula za Jana Oblaka

Je pa pred tremi desetletji zasedba iz Genove pod taktirko Vujadina Boškova pokorila konkurenco na Apeninskem polotoku in hkrati začela svoj evropski pohod, ki ga je v finalu lige prvakov leta 1992 zaustavila šele Barcelona, kar je bil sploh prvi naslov v elitnem klubskem tekmovanju za Katalonce. Na naslednjega je Barcelona morala počakati 24 let z Ronaldinhom v glavni vlogi, potem pa je že napočil čas za Lionela Messija, ki je bil strup za Oblaka v La Ligi, podobno kot Cristiano Ronaldo v ligi prvakov.

Atletico je v preteklih petih letih v finalu dvakrat moral položiti orožje pred mestnim tekmecem Realom. Pred tremi leti je vrata kluba že čuval Jan Oblak, Real pa je slavil po izvajanju enajstmetrovk. Kazenski streli so bili usodni še za enega slovenskega finalista lige prvakov Zlatka Zahovića, ki je na začetku tisočletja nosil dres tedaj zelo močne Valencie. Zahović je sicer branil tudi barve portugalskih velikanov Porta in Benfice, kjer je širšo evropsko nogometno javnost nase opozoril prav Oblak.

Preteklost in sedanjost

Še nekaj je bilo slovenskih nogometašev, ki so nosili klubske drese nekdanjih evropskih prvakov. Tim Matavž je denimo najbolj plodno obdobje imel pri PSV iz Eindhovna, ne gre spregledati niti sezone, ko je Valter Birsa branil barve Milana. Oblakov predhodnik v slovenskih vratih, skoraj desetletje starejši Samir Handanović, je že vrsto sezon nepogrešljiv v vratih Interja, pri čemer je s tržno vrednostjo šestih milijonov evrov nemara celo podcenjen. Resda sta milanska kluba v tem desetletju izgubila stik z evropsko elito in tudi italijanskim vrhom, a ohranjata imenitni sloves in prepoznavnost tudi med navijači. Handanoviću pa so v pretekli sezoni namenili kapetanski trak.

Ne nazadnje je tudi Kevin Kampl ustvaril odmevno nogometno pot (Bayer Leverkusen, Borussia Dortmund) v Nemčiji. Od aktualnih slovenskih reprezentantov ima, če izvzamemo Oblaka, najvišjo tržno vrednost Josip Iličić. Atalante pa kljub sijajni pretekli sezoni in preboju v ligo prvakov vendarle ne moremo umestiti med elito, ki z uspehi, kupno močjo in navijaško podporo v Italiji prekaša klub iz Bergama.

Nemara klubsko veličino še najbolj občuti Miha Zajc pri Fenerbahčeju, kjer je svoj čas igral eden najboljših bočnih nogometašev v slovenski zgodovini Džoni Novak. Resda je za enim od treh slovitih istanbulskih klubov ponesrečena sezona, a navijaška vera in pripadnost sta neomajni, privrženost pa fanatična in skoraj nepredstavljiva. Zajčev primorski rojak in soimenjak Miha Mevlja brani barve ta čas najmočnejšega ruskega kluba. Škoda je le, ker po odhodu sedanjega italijanskega selektorja Roberta Mancinija pri Zenitu iz St. Peterburga ni več v prvem planu.

Devetmestne cifre

Po grobem pretresu posamičnih vrednosti in klubskih okolij skozi čas ni prav težko sklepati, da je Jan Oblak z naskokom najdražji slovenski (nogometni) eksponat. Slovenski reprezentant je svetovna vratarska špica. Ni čudno, da ga Atletico, ki svoje uspehe gradi na granitni obrambi, varuje kot suho zlato in zanj viša odškodninsko klavzulo. Ta od letos znaša 120 milijonov evrov, kolikor je Barcelona odštela za Antoina Griezmanna in ga speljala prav Atleticu. Trener Diego Simeone se je tako kot pred leti v primeru Oblak, ki je nadomestil Thibauta Courtoisa, ozrl v soseščino, proti Portugalski in Benfici ter odštel 126 milijonov evrov za Joaa Felixa.

Devetmestne cifre pri odkupu so bile pred petimi leti izjema, ki si jo je privoščil le madridski Real. Za Atletico so bile še lani znanstvena fantastika, posebej če gre za 20-letnega nogometaša, ki se mora še dokazati na vrhunski nogometni sceni. Vznemirljivo bo spremljati, če bo šel res po stopinjah slavnega rojaka Cristiana Ronalda, ki je obeležil obdobje Reala, a krojil tudi usodo Atletica. Podobna ugotovitev velja tudi za Barcelono in Messija. Španska in evropska vitrina Atletica bi bila precej bolje založena, če ne bi imel tako hude konkurence v dveh klubskih in igralskih velikanih, ki obeležujeta 21. stoletje.

Atletico ima deset naslovov državnega prvaka, edinega v tem tisočletju pa je osvojil v sezoni 2013/14. Z izjemo sezone 2016/17, ko se je na španski prestol povzpel Real, pa je La Liga v zadnjih petih letih domena Barcelone. V preteklih dveh sezonah se je moral Real hitro posloviti od šampionskih ambicij v Španiji. Zadnja je bila za Realove navijače posebej vznemirljiva, zaznamovala sta jo tudi trenerski vrtiljak in odločitev o vrnitvi Zinedina Zidana. Florentino Perez je seveda Francozu in privržencem kraljevega kluba obljubil poletne osvežitve in okrepitve, potem ko je bil po lanski prodaji Ronalda nenavadno pasiven na nogometni tržnici.

Za Edena Hazarda, ki naj bi pri 28 letih prav pri Realu potrdil svojo globalno vrednost, so pri Chelseaju odšteli 100 milijonov evrov. Luka Jović naj bi bil naložba za prihodnost. Iz klubske blagajne je šlo 60 milijonov evrov. Tudi Barcelona ni skoparila pri okrepitvah. Ob Griezmannu si je omislila enega od simbolov Ajaxove uspešnice iz pretekle sezone. Frenkie de Jong je Katalonce stal 75 milijonov evrov. Privrženci Reala in Barcelone pa še vedno živijo v pričakovanju še enega velikega ulova. Neymarju namreč že vse poletje pripada vloga bogatega ločenca v (začasnem) pariškem domovanju.


Najbolj brano