Zima bo še vroča

Pred začetkom sezone bi se pod drugo mesto Hita Gorice po jesenskem delu prvenstva bržčas podpisali vsi: igralci, stroka in uprava. Po razvoju dogodkov pa se ni moč izogniti občutku, da bi lahko iztržili še več točk.

NOVA GORICA > V celoti si rezultat nogometašev Hita Gorice zasluži oceno pozitivno, ostaja pa nekaj grenkega priokusa tako zaradi slovesa v četrtfinalu pokalnega tekmovanja kot tudi zaradi prvenstvenega izkupička, ki bi lahko bil debelejši. Ne gre namreč prezreti, da so nekateri tekmeci za Evropo, kot so Maribor, Olimpija, Koper in Domžale, zavoljo evropskih obveznosti tekmovalno formo tempirali prej in so bili v zgoščenem koledarju bolj izpostavljeni rezultatskim nihanjem. Eni so jih prebrodili bolj (Maribor), drugi pa manj uspešno. Novogoričani po daljšem času niso imeli evropskih izpitov, poškodbe pa z redkimi izjemami niso krojile izbora udarne enajsterice.

Statistika (ne) laže

Sezono je uprava začela z evropskimi cilji, trener Miran Srebrnič pa je bil bolj previden v napovedih. Po nekaj uvodnih preizkusih je novogoriški strokovni štab standardiziral udarno enajsterico, ki se je običajno spreminjala le zaradi višje sile (kartoni, poškodbe) ali zaradi večjih spodrsljajev v igri. Igralni model 4-4-2 z discipliniranim pristopom v obrambi in s hitrimi prehodi v napad je prinesel rezultate. Novogoričani so od četrtega do sedmega kroga nanizali štiri zmage, ki so jih potisnile proti vrhu lestvice, kjer so ostali do konca jeseni. Vmes se je zgodilo veliko, kar bi lahko spravili pod skupni imenovalec zamujene priložnosti.

Pri parametru danih golov so Novogoričani s 34 zadetki sicer tretja najuspešnejša ekipa v prvenstvu. Statistično so še boljši v obrambi, kjer so prejeli le dva zadetka več od Maribora. Toda statistika še zdaleč ne razkriva vsega. Bolj zanimiva je analiza podobe na igrišču, ki je še vedno precej nedorečena oziroma pogojena z boljšim ali slabšim razpoloženjem posameznih igralcev. Prvo ime novogoriške jeseni je nedvomno Goran Galešić, ki je z zadetki in asistencami upravičil pričakovanja. Zanimivo bi bilo sicer videti, kako bi se obnesel pri kakšni močnejši ekipi, kjer ne bi imel osrednje vloge, zahtevano prilagoditveno obdobje pa bi bilo krajše. Pri Novogoričanih predstavlja jeziček na tehtnici.

Prekinitve so adut

Močno orožje so bile tudi prekinitve, ki so prav tako povezane z Galešićem. Že preglednica strelcev potrjuje, da imajo precejšnjo težo v novogoriškem izkupičku. Branilci Aris Zarifović, Miha Gregorič in Nejc Mevlja so v polno zadeli kar šestkrat. Iz igre so Novogoričani bistveno manj učinkoviti. V bran ofenzivnim igralcem pa je treba povedati, da so precej aktivni tudi v obrambnih akcijah oziroma pri ekipnem prispevku. Ugotovitev o velikem prometu in majhnem dobičku velja predvsem za Vicenteja, ki je v polno zadel le dvakrat, pa tudi drugi se niso proslavili v zaključkih akcij. Tako kot napadalni so tudi obrambni spodrsljaji najbolj na očeh, velja pa jih pripisati predvsem padcem zbranosti oziroma mrkom, ki so stali Novogoričane kar nekaj točk.

Spomladansko izhodišče je sicer obetavno, a tudi varljivo. Tako zaradi razmeroma majhnih razlik na lestvici, kot tudi zaradi zimskega prestopnega roka, ki utegne precej premešati karte.

ALEŠ SORTA

---