Združijo prijetno s koristnim

V letošnji sezoni se je občutno povečalo število primorskih nogometašev v zamejstvu oziroma italijanskih nižjih ligah. V prvem od dveh nadaljevanj, posvečenih tej temi, smo vzeli pod drobnogled igralce, ki prihajajo iz klubov pod okriljem MNZ Nova Gorica.

NOVA GORICA > Naša analiza je zajela po tekmovalnem rangu pet najnižjih lig v soseščini, torej elitno (šesta italijanska liga), promocijsko (sedma) in tri amaterske lige. Vse naštete sodijo v amaterski rang.

Glavni razlog za povečanje števila igralcev iz primorskega dela Slovenije je konec omejitev za nogometaše, ki nimajo italijanskega državljanstva, a prihajajo iz držav Evropske unije (EU). Do letošnje sezone je posamezna ekipa imela kvečjemu enega tujega igralca, pri čemer je kvota veljala tudi za države EU. Porast tujcev je bil zato logičen.

Delajo in igrajo

Igralci, ki so dnevni migranti - med njimi so taki, ki jim igranje nogometa ni primarni vir prihodka, veliko jih ima tudi že službe - povečini združijo prijetno s koristnim, torej igranje nogometa z določenim zaslužkom. Ta sicer ni visok, a je lep priboljšek. In kar je najpomembnejše: dohodki so za razliko od slovenske nogometne scene praviloma redni. Dogovorov se v zamejstvu torej držijo. Seveda obstajajo tudi izjeme, a to je gotovo ena večjih primerjalnih prednosti klubov na italijanski strani meje. Izplačila, ki so bila v preteklosti že večja, varirajo. Odvisna so od tekmovalnega ranga, klubskih potreb in zmožnosti ter seveda od lastnosti nogometaša (leta, izkušnje, igralski profil). Razpon naj bi bil od 200 do 1500 evrov.

Pomemben dejavnik je seveda tudi vadbeni proces, ki je v italijanskih nižjih ligah prilagojen delovnemu ritmu pri naših zahodnih sosedih. Deljeni urniki in službe, ki se zavlečejo do večera, krojijo tudi treninge, ki so praviloma zvečer. V Italiji, kjer se lahko pohvalijo z razvito nogometno infrastrukturo, so žarometi skoraj nepogrešljivi.

Posebno poglavje so tudi tradicionalne nedeljske tekme, ki predstavljajo športni praznik. V zamejstvu je še vedno zakoreninjena klubska pripadnost na vseh ravneh, kar pomeni, da tvorijo domači nogometaši jedro moštva. Prav zato igralci s slovenske strani kljub prostemu pretoku bržkone ne bodo prevladali. Imajo pa klubi slovenske manjšine v Italiji v letošnji sezoni po zaslugi igralcev in trenerjev z naše strani meje posebej močan nacionalni pridih. Imena so znana tudi bolj površnim spremljevalcem nogometnega dogajanja.

Slovenske Sovodnje

Na Goriškem imajo največ igralcev s slovenske strani meje Sovodnje, ki tekmujejo v prvi amaterski ligi. To so Saša Panić, Matjaž Ščurek, Rok Černe, Gregor Bajec in Damir Likar.“Žal mi je, ker se nisem v zamejstvo odpravil že prej. Klub je zgledno organiziran. Obveznosti poravnavajo sproti, torej ni zamud pri izplačilih. V Sloveniji utegne biti to problematično že v prvi ligi. Na treninge hodim z užitkom. Sicer pa smo zanimiva druščina, ozračje je spodbudno v in okoli ekipe. Večinoma hodimo v službe, nekateri tudi študirajo. Intenzivnost in tekmovalnost na igrišču sta že zdaj visoki. Verjamem, da se bo z ukinitvijo omejitev oziroma s prihodom igralcev iz Slovenije sčasoma dvignila tudi kakovost,” je pojasnil Damir Likar, ki je v pretekli sezoni igral za Bilje, kjer je ostal še kot trener mlajših selekcij.

V prvi amaterski ligi sta še prisotna Erik Stibilj (Begliano) in Kris Stergulc (Pro Gorizia). V drugi amaterski ligi igrata Dalibor Malešević (Piedimonte) in Dragoljub Nikolić (Real Udinest). V promocijski ligi branita barve Juventine iz Štandreža Luka Markič in Alen Bečirević. Zanimiva pa so imena v elitni ligi, kjer igrajo tudi nekateri igralci s slovenskim prvoligaškim in celo reprezentančnim poreklom. Vladimir Ostojić brani barve Itale San Marca iz Gradišča ob Soči, Peter Kalin Tolmezza, Danjel Černe Lumignacca, Andrej Komac pa Manzaneseja. “Nisem prejel ponudbe, ki bi me zadovoljila, zato sem se odločil za ta korak. Letos imam čas razmišljati, kaj bom počel po koncu kariere. Sicer pa je naša ekipa pretežno študentsko obarvana. Pravilo je, da morata biti na igrišču vsaj dva igralca letnika 1994/95. Ob njih smo v ekipi dva ali trije bolj izkušeni. Tekme so dokaj kakovostne, saj moštva premorejo kar nekaj igralcev iz višjih italijanskih lig,” je pojasnil Komac, ki je v pretekli sezoni še branil barve Trevisa v tretji ligi.

ALEŠ SORTA

---