V senci pokalne zgodbe

Preteklo prvoligaško sezono Nogometnega društva Gorica najbolje povzame beseda posebna. Zaradi vseh prepletenih dejavnikov in sprememb ji je težko dati enoznačno oceno. Napovedani prihod novih družbenikov iz Parme je sprožil mešane občutke in seveda polemike, kdo, kaj, kje, s kom.

NOVA GORICA > Sprva je predsednik ND Gorica Robert Vrtovec napovedal, da bo italijanski pridih ekipe precej izrazit. Štiri, pet prišlekov iz FC Parma naj bi predstavljalo dodano vrednost. Napovedi so se v veliki meri uresničile. Kozarec pa je lahko napol poln ali pa napol prazen. Massimo Coda, Gianluca Lapadula, Gianvito Misuraca in Alex Cordaz so resda prispevali občuten delež h končnemu izkupičku, bodisi k osvojitvi pokalne lovorike bodisi k četrtemu mestu v prvenstvu, a se je zato v majici Gorice zvrstila tudi kopica Parminih nogometašev, ki so imeli zgolj epizodne vloge ali pa še to ne.

Število registriranih igralcev ND Gorica skozi celotno sezono je krepko preseglo številko 40 in ni se moč izogniti vtisu, da je prevladala kvantiteta nad kakovostjo. V Parmi so se pred letošnjo sezono zavestno odločili za kopičenje nogometašev - pod svojim okriljem jih imajo več kot 200 - ki so jih potem parkirali k partnerskim oziroma podružničnim klubom. Gorica sodi mednje. Težavo predstavlja, da so se ušteli pri oceni razmer v novogoriškem klubu oziroma na slovenski sceni ali pa so jim bile napačno predstavljene. Razkorak se je pojavil že pri italijanskem oziroma slovenskem tekmovalnem koledarju. Slovensko prvenstvo se prične vsaj poldrugi mesec pred italijanskim.

Trener Luigi Apolloni je na uvodne priprave popeljal kopico mladih igralcev, ki so v zadnjih dveh sezonah osvojili naslov mladinskih državnih prvakov. V nadaljevanju sezone so povečini nabirali izkušnje pri okoliških tretjeligaških klubih. Od bolj izkušenega jedra so ostali Alen Jogan, Matija Širok, Amedej Vetrih,Vasja Simčič, ki je bil že poleti na izhodnih vratih, Saša Aleksander Živec in Welle N'diaye. Iz Parme sta na začetek priprav prišla dva izkušena nogometaša, Coda in Cordaz, ter vrsta mladih igralcev. Moštvo se je spreminjalo in dopolnjevalo še vse poletje, izkušnje novincev pa so bile povečini povezane z italijansko tretjo ligo.

Rezultat, ki so ga dosegli, je bil glede na vse okoliščine celo nad pričakovanji. Lahko bi bil še boljši, če ne bi Novogoričani po nepotrebnem izgubljali točk oziroma zapravljali vodstva. Nenazadnje je Gorica celo moštvo z najboljšim izkupičkom, upoštevajoč zgolj prve polčase. Kakorkoli, zaostanek le treh točk za vodilnim Mariborom in uvrstitev v polfinale pokalnega tekmovanje sta prinesli dobro izhodišče pred spomladanskim delom.

V prvenstvu Novogoričani spomladi niso nadgradili jesenskega izkupička.

Pozimi pa se v klubu niso mogli izogniti spremembam. Živec se je moral vrniti v Domžale, z N'diayejem pa se niso mogli sporazumeti okoli nove pogodbe. Prišlo je pet novih obrazov, ki so spet potrebovali čas. V prvenstvu Novogoričani spomladi niso nadgradili jesenskega izkupička. Nasprotno. Tekmeci so jih naštudirali in jim niso pustili manevrskega prostora oziroma hitrega preoblikovanja iz obrambe v napad. Spomladanski učinek je bil slab. V oči bode bilanca s prvimi tremi ekipami v prvenstvu. Na šestih tekmah so vknjižili le točko, zato je končna uvrstitev logična posledica.

Sezona je dobila pozitiven predznak z osvojitvijo naslova v pokalnem tekmovanju, kjer odločajo izločilni dvoboji oziroma ena tekma. Pravo moč in kakovost ekipe pa zrcali prvenstveni izkupiček. Ta pa je bil spomladi tako kot predstave na igrišču, nedorečen.

ALEŠ SORTA

---