Trener eno, direktor drugo
Šport
18. 03. 2014, 15.14
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 05.15
Sežanec Erik Salkić je kar sedem let svoje nogometne kariere preživel v dveh ljubljanskih klubih, potem ko je prvoligaški debi doživel v dresu Kopra. Poleti se je preselil v Rusijo, a se je po pol leta že vrnil domov.
Erik Salkić (levo) je za Olimpijo igral tudi v evropskem pokalu poleti leta 2012 Foto: Srdjan Zivulovic
SEŽANA
> Arsenal Tula je trenutno na tretjem mestu druge ruske nogometne lige. V industrijsko mesto kakih 200 kilometrov južno od Moskve je lani poleti vodila pot tudi 26-letnega Erika Salkića, ki je zadnje štiri sezone igral za Olimpijo.
Erik Salkić se je za sodelovanje dogovarjal s Koprom, ki ga je pred osmimi leti zlahka spustil v Ljubljano, toda zapletlo se je z izdajo certifikata zaradi nerešenega spora s Tulo. Morda bo Salkić vsaj treniral s Koprčani. Sicer je levi bočni branilec v Kopru igral v sezoni 2005/06, pri Interblocku med leti 2006/09 in nato v Olimpiji do leta 2013.
>
Kako je dozorela odločitev za odhod v Rusijo?
“Poleti mi je potekla pogodba pri Olimpiji in že pred tem sem razmišljal o tujini. Poletje je bilo pestro, čakal sem do avgusta, najbolj konkretni so bili v Rusiji. Odšel sem na preizkušnjo in se potem dogovoril za dveletno pogodbo.”
>
Kaj je šlo po zlu, da ste se vrnili domov?
“Z minutažo nisem bil zadovoljen. Obljubili so mi precej več, a igral sem le osem tekem, le na dveh tekmah vseh 90 minut. Nisem dobil prave priložnosti niti v obdobju, ko smo padli v rezultatsko krizo. Težave so se začele pozimi, po prvih pripravah na Cipru.“
>
Kaj se je spremenilo?
“Po dveh mesecih sta se zamenjala predsednik in športni direktor. Ker smo v začetku igrali s tremi obrambnimi igralci, me je trener postavil v ofenzivnejšo vlogo, kar ni moja pozicija. Trener mi je trdil, da računa name, istočasno so iz uprave sporočali, da naj prekinem pogodbo v svojo škodo, ali pa me bodo premestili v drugo ekipo. Zdaj čakam na rešitev spora.”
>
Vam je bilo pri izbiri pomembnejše igranje ali denar?
“Ne, iskal sem klub, kjer bi igral, samo s tekmami lahko napreduješ.”
>
Pa ste vedeli, da v Rusiji ni vedno vse tako, kot piše v pogodbi.
“Ja, vedel sem, kako je tam. Pri Olimpiji je imel izkušnje Nikezić, pa tudi Volaš mi je precej povedal. Nisem si predstavljal, da bi me kaj takega lahko doletelo.”
>
Kaj pa tamkajšnje življenje?
“Rusija je drugačna in v veliko pomoč mi je bil Črnogorec Mladen Kašćelan. Pa tudi ruščino sem se že kar solidno naučil.”
>
Kar sedem let ste igrali za ljubljanska kluba Interblock in Olimpijo. Še vedno imate največ prvoligaških nastopov za novo Olimpijo.
“Joj, teh stvari pa ne gledam. Pri Olimpiji sem od prihoda v prvo ligo naprej dal marsikaj skozi.”
>
Iz Kopra ste se v Interblock selili leta 2006. Kakšni so spomini?
“Kar se tiče Joca Pečečnika, lahko o njem povem vse najboljše. Še nikoli nisem srečal tako velikega entuziasta, ki bi si tako želel napredka v slovenskem nogometu in vanj vložil toliko lastnega denarja. Škoda, ker se je tako izteklo. Bilo je veliko tipično slovenske zavisti. Njegov projekt je bil daleč pred vsemi drugimi in časom.”
>
Potem ste pristali v novi Olimpiji, ki je tudi imela velik projekt ...
“Vedno sem čutil Olimpijo kot klub s tradicijo, ne glede na propad izvornega kluba. Vsako leto je bilo opaziti nek napredek, tudi nastop v Evropi. Vendar konkretnega premika ni bilo na organizacijskem področju. Vsakega pol leta so zamenjali trenerja in tričetrt ekipe. Recimo, imeli smo Ibraimija in Filipovića, pa vemo, kje sta končala in kaj bi lahko Olimpija z njima zgradila. Odnosi znotraj kluba in uprave se odražajo na igrišču. Torej niso dobri.“
>
So se vam te zadeve kaj poznale v formi in napredku?
“Seveda. In potem si razočaran, ker se napredek iz ene sezone v drugi poruši. In sam razmišljaš, da to ni tisto, kar želiš. Na polovici minule sezone sem že razmišljal o odhodu, potem pa so mi ponudili še nesprejemljivo pogodbo.”
ROK MAVER