Tojo se bo poslovil čez noč

Verjetno ni koprskega nogometnega navijača, ki ne bi poznal Saša Jakomina, bolj znanega po vzdevku Tojo. Ljubljencu navijačev so se leta 2007 odrekli v Kopru, zato je oblekel dres Bonifike in Ankarana.

Štafeto mu je predal njegov prijatelj in nekdanji soigralec, vratar koprskega prvoligaša Ermin Hasić. Sprašuje ga, do katerega leta namerava še brcati.

“Hja, že pred časom sem rekel, da bom nehal, ko bom dopolnil 40 leto. Naredil bom velik žur.”

> In kdaj boste dopolnili 40 let?

“15. marca prihodnje leto.”

> Bo sledila tudi poslovilna tekma?

“Bomo videli. Rekel sem, da bom nogomet zapustil na enak način, kot sem v njega vstopil - čez noč. Mogoče še prej kot načrtujem, kdo ve, lahko se polomim na igrišču ... Slutim, da bi lahko poslovilno tekmo pripravili Ankarančani, Koprčani jo zanesljivo ne bodo.”

> Hasića zanima tudi, kakšne ambicije ima ankaranski tretjeligaš v tej sezoni.

“Ambicije so enake kot lani - uvrstitev v drugo ligo. Konkurenca je močna. Izola kupuje bivše prvoligaške igralce, nekaj jih je pristalo tudi v Adrii ... Pričakujem kar zanimivo prvenstvo, predvsem pa težje kot lani. Lani je prevladovala Krka, letos bodo lahko manjše napake odločale o prvaku.”

> Koliko bo pretehtalo vzdušje in povezanost ekipe? Je lahko to odločilna prednost pred zgolj kopičenjem plačanih prvoligaških moči?

“Seveda je to lahko odločilna prednost. Temu bi dodal še finančno stanje, predvsem v ekipah, kjer so pripeljali izkušene igralce in jim obljubili denar. V Ankaranu smo dobra klapa. To je tisto kar manjka Kopru. Težave imamo z igriščem, ki je vse prej kot travnato. Manjka nam kakšno pomožno igrišče, vse ostalo je prva liga.”

> Ko so se vam v Kopru pred petimi leti odpovedali - ste razmišljali, da bi nehali igrati?

“Tudi to je bilo v igri. Poklical me je pokojni Miladin Ostojić, da naj pridem v takratni drugi koprski klub, Bonifiko. Tam je že igral mlajši brat (Aleš, op. a.). Žal se ni srečno izšlo, bilo je kup težav, od finančnih pa naprej ... Igrali smo v Izoli kot tujci, saj nas mesto ni sprejelo. Škoda. Koper je ravnal, kot da se me želi otresti. Ko sem podpisal za Bonifiko, so se znova oglasili, češ, zakaj si podpisal. Potem je bila vrnitev v Koper še dvakrat v igri, ampak vse je bilo premalo konkretno. Enkrat so 'zafrknili' oni, enkrat jaz. Čez leto dni so me vabili zadnji dan prestopnega roka, ko sem vse priprave že opravil z Bonifiko. To se mi ni zdelo resno.”

> Vedno delujete dobre volje, ampak takratno dogajanje vas je verjetno prizadelo.

“Zagotovo me je, ampak to je nogomet. Dosti soigralcev v Kopru je bilo prizadetih zaradi ravnanja kluba. Njihove prizadetosti nisem zaznal, ker sem bil, kot vi pravite, ljubljenec občinstva. Šele v Nemčiji sem občutil, kako je, ko te čez noč dajo na stranski tir. V Unterhachingu sem spoznal, da je to posel brez sentimentalnosti. Mladi igralci zdaj želijo z glavo skozi zid v tujino. Prej se je potrebno dokazati doma, tudi v tretji ligi. Tu treniramo kot profesionalci, le da je manj psihično naporno. Drugače pa sem bil v zadnjih letih petkrat na tekmi v Kopru. Zamerili so se mi, lahko bi se z veterani razšli na lepši način. Če pridem, pridem zato, ker brani Hale (Hasić, op. a).”

> Kaj vam je pomenila kratka izkušnja v nemški drugi ligi?

“Moral bi vztrajati. Starih napak se ne da popraviti. Izkušnja mi je dala hišo (smeh), spoznal sem profesionalizem. Težava je bilo tudi domotožje in moj značaj. Ko sem odšel, so se vsi napadalci poškodovali. In bi igral.”

> Na ulici vas ljudje še spoznajo?

“To pa ja, mnogi sprašujejo, če še igram, še posebej starejši navijači, ki jih recimo srečujem na tržnici.”

> Komu predajate štafeto?

“Predsednika kluba Sebastiana Dvojmoča sprašujem: s kakšnimi problemi se srečuje pri urejanju infastrukture in pridobivanju denarja.”ROK MAVER

---