Spomladi bi v Evropo
Šport
11. 12. 2013, 15.50
Novogoriška nogometna jesen je ponudila različne barve, ki so naposled dale svetal rezultat. Četrto mesto v prvenstvu, z majhnim točkovnim zaostankom, in preboj v polfinale slovenskega pokala, sta dobra ozimnica ter obetata še bogatejšo spomladansko bero.
Nogometaši Gorice (v modrih) dresih za Mariborčani zaostajajo tri točke Foto: Leo Caharija
NOVA GORICA
> Rezultatska ocena je tudi glede na okoliščine prav dobra. O klubski usmeritvi, sestavi in podobi članske ekipe ter vtisu na igrišču, bi se dalo razpravljati, a strokovni štab je gotovo opravil veliko dela. Poletni temelji so bili namreč precej majavi. Na priprave v Italijo so šli z eno ekipo, jesenski del sezone pa je dejansko končala druga. Dinamika sprememb igralskega kadra je bila intenzivna, dosežke pa velja ovrednotiti tudi skozi prizmo (ne)poznavanja konteksta slovenske nogometne scene, njene zgodovine, odnosov moči in tekmecev v njej. Domača klubska stroka je bila Luigiju Apolloniju in njegovim italijanskim pomočnikom seveda v veliko oporo, a teorija je eno, realnost na igrišču pa nekaj povsem drugega.
Največ tekem - 20 - sta zbrala Massimo Coda in Alex Cordaz. Slednji je prebil na igrišču največ minut, 1800. Po 18 tekem imata v nogah Saša Aleksander Živec (1395 minut) in Daniele Bazzoffia, ki pa je zbral le 643 minut. Gianluca Lapadula je igral na 17 tekmah (1268 minut), Gianvito Misuraca pa na 16 (1162). Najmanj, 19 minut, je na igrišču prebil Jaka Kolenc, ki je odigral končnico tekme uvodnega kroga s Triglavom v Kranju.
Oteževalnih okoliščin je bilo še kar nekaj: od občutljivega iskanja moštvenega ravnotežja in harmonije med sicer redkimi staroselci in prišleki z vseh vetrov, do plačnih nesorazmerij, v katerih je domači del ekipe v bistveno podrejenem položaju. Apollonijeve besede pred sezono o ciljih, povezanih z obstankom v ligi, če upoštevamo celotni razvoj dogodkov, zato ne zvenijo povsem v prazno. Na treningih (več) in na tekmah (manj) se je zvrstilo kar nekaj nogometašev pod Parminim okriljem, ki so imeli bolj ali manj epizodne, zlobneži bi rekli - turistične vloge.
Število registriranih igralcev ND Gorice je preseglo številko 40. To pa je za ekipo, ki igra zgolj na dveh domačih frontah, občutno preveč. Tega se bržkone zavedajo tudi v italijanski upravljavski strukturi. Spomladi bodo kader slej ko prej prevetrili ter za želeni preboj v evropske pokale ali še kaj več, bržkone pripeljali okrepitve v pravem pomenu besede. Takšnih je bila v jesenskem delu le peščica. Med njimi velja izpostaviti predvsem dva, najboljšega strelca Massima Codo in vratarja Alexa Cordaza, ki sta se priključila novogoriški ekipi že na pripravah v Italiji. Med jesenske dodane vrednosti bi lahko uvrstili tudi Sašo Aleksandra Živca, ki je imel status posojenega igralca Domžal. To je bila trojica, ki je skozi jesen nosila največje breme. Ko je učinek naštetih izostal, so Novogoričani zabredli v težave.
Za celovito oceno sposobnosti preostalih novincev, ki so imeli jeseni vidnejše vloge na igrišču, bo treba počakati na spomladanski del. Večina se je moštvu poleti priključila brez priprav, ko se je tekmovanje v 1. SNL že začelo. Če strnemo, imeli so dobre in slabe trenutke. Podobna ocena velja za domače moči. Iz mlajše generacije se je na začetku sezone uveljavil Tine Kavčič, ki je nanizal 13 prvenstvenih tekem v udarni postavi, potem pa je padel v drugi plan.
Po videnem imajo Novogoričani še kar nekaj rezerv. Jeseni so neredko zapravili rezultatsko prednost, ekipe za vrh pa odlikuje predvsem stanovitnost. Kar zadeva igralni model, ga je strokovni štab prilagodil posameznikom, ki jih ima na voljo, in pri tem je bil kar uspešen.
ALEŠ SORTA