Španija piše zgodovino

Kapo dol zmagovalcem, spoštovanje poražencem. To je povzetek finalne tekme evropskega prvenstva med Italijo in Španijo, ki je slavila zgodovinski trojček.

... veselje zmagovalcev Foto: Reuters
... veselje zmagovalcev Foto: Reuters

KIJEV > Španija nadaljuje z rušenjem rekordov. Številke govorijo same zase. Furija je prva reprezentanca, ki ji je uspelo osvojiti tri velika nogometna tekmovanja zapored. Za Špance je to tudi tretji evropski naslov po letih 1964 in 2008.

O prevladi izbrancev Vicenteja Del Bosqueja priča tudi naslednji podatek: v izločilnih bojih na zadnjih treh velikih tekmovanjih Španci v desetih tekmah sploh niso prejeli gola. Na tem evropskem prvenstvu (EP) so v šestih dvobojih dobili le en zadetek, kar je potrdilo, da je napad najboljša obramba. S tehnično podkovanimi posamezniki in uglašenim orkestrom je to pravo vodilo.

Brez tople vode

Španski selektor ni izumljal tople vode, kar je njegova največja zasluga poleg mirnosti, ki jo je prenesel na ekipo. “Dolgočasna” Španija je ohranila primat, “dolgočasni” del Bosque pa se je vpisal v zgodovino. V svoj trenerski opus je dodal še edino manjkajočo (reprezentančno) lovoriko, evropski naslov. Poleg zmage na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma je na klubski sceni z madridskim Realom osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. ”Odigrali smo veliko tekmo, ki smo jo imeli vseskozi pod nadzorom. Izjema so bile minute po vodstvu z 1:0, ko je Italija za čas prevzela pobudo. Fantje so tedaj vzdržali pritisk in pri tem se niso odpovedali razvoju igre. To je zgodovinski trenutek za španski nogomet, hkrati sem izjemno vesel za igralce, ki so fantastični,” je pojasnil del Bosque.

V izločilnih bojih na zadnjih treh velikih tekmovanjih Španci v desetih tekmah sploh niso prejeli gola.

Arhitekt španske igre Xavi Hernandez je spet pokazal svoje mojstrstvo: “Izbrali smo pravo tekmo za najboljšo predstavo na turnirju. Vesel sem, ker sem prispeval dve odločilni asistenci. Ali bom vztrajal do Brazilije? Če me bo hotel Del Bosque,” je o aktualnosti in prihodnosti spregovoril 33-letni Xavi, ki je v paru z zvestim klubskim in reprezentančnim spremljevalcem Andresom Iniesto spet spomnil na najboljše izvedbe.

Zasluge za to gredo tudi Italiji, ki je za razliko od ostalih reprezentanc ostala načelna, ne pa pregovorno pragmatična tudi v soočenju s Španijo. V finalu je plačala (pre)visok davek na utrujenost in predvsem kakovostno razliko.

Poraženi, a ponosni

Razigrani Španci so bili vselej korak pred Italijani, ki so bili po tekmi razočarani, a so lahko upravičeno ponosni na opravljeno. Koliko in ali ima aktualna reprezentanca še rezerve, pa je drugo vprašanje. “Španci so bili bolj sveži, mi pa iztrošeni. Proti tekmecu takšne ravni pa moraš biti stoodstoten. Taktični pristop ni bil napačen, a smo se hitro znašli v podrejenem položaju in izgubili potrebno ravnotežje. Telesno moramo biti optimalno pripravljeni, tako kot na začetku prvenstva,” je razloge za poraz razčlenil italijanski selektor Cesare Prandelli, ki je potrdil, da bo tudi v naslednjem ciklusu vodil Italijo. “Azzurri”, ki so se edinega evropskega naslova veselili na domačih tleh leta 1968, so sicer zabeležili najvišji poraz v finalih EP, a to pozitivnega vtisa in ocene ne more spremeniti.

“Na žalost v finalu nismo imeli možnosti. Španija je bila premočna, zato je grenkega priokusa manj, kot bi ga bilo sicer po porazu na tako pomembni tekmi. Ko se soočiš z domala neranljivo reprezentanco, lažje sprejmeš tovrstni razplet. V seštevku smo odigrali zelo dober turnir. Na igrišču smo pustili srce, a treba je priznati, da so bili tekmeci močnejši,” je pojasnil Gigi Buffon, ki bi se ob zmagoslavju lahko pridružil Dinu Zoffu. Sloviti čuvaj mreže je edini italijanski reprezentant z naslovom evropskega in svetovnega prvaka.

ALEŠ SORTA


Najbolj brano