Real brez lovorik pred Bayernom s tremi naslovi

Najnovejše finančno poročilo revizijske hiše Deloitte o najbogatejših nogometnih klubih na svetu potrjuje trend zadnjih dveh desetletij. Prihodki gigantov so se glede na prejšnjo sezono povečali za osem odstotkov. Skupaj je 20 najbogatejših klubov v žep pospravilo kar 5,4 milijarde evrov.

LONDON > Britanski revizorji so zaslužke največjih objavili že 17. zapovrstjo. Presek sezone 2012/13 je potrdil prvo mesto madridskega Reala. V preteklem tekmovalnem letu je za svoje delovanje zbral 519 milijonov evrov, kar je šest milijonov več kot v prvenstvu 2011/12. Še pred petimi leti je imel beli balet na svojem računu “zgolj” 400 milijonov evrov. Zbrani podatki imajo dve pomanjkljivosti, ki puščata kanček dvoma. V klubske proračune niso všteti zaslužki od trgovanja z igralci, glede na zadnje dogodke pri Barceloni pa je potrebno upoštevati tudi polje sive ekonomije.

Španska velikana

V Madridu so največ zaslužili iz naslova komercialnih dejavnosti, in sicer 41 odstotkov. Nekaj manj so v klubski proračun prispevali prihodki od prodaje televizijskih pravic. 119 milijonov evrov ali 23 odstotkov pa so pokrili s prodajo vstopnic, čeprav se je povprečen obisk na stadionu Bernabeu znižal za osem odstotkov na dobrih 65.000 gledalcev na tekmo.

Drugi najbogatejši klub je Barcelona z letnim proračunom 482 milijonov evrov, naskok na tretjo pozicijo pa je uspel Bayernu, ki je prehitel Manchester United. Med dvajseterico najbogatejših je kar šest angleških moštev, po štiri nemška in italijanska, trije španski klubi, dva turška in en francoski. Tudi do tridesetega mesta si sledijo evropska moštva, z izjemo brazilskega Corinthiansa, ki je iz lanskega 30. splezal do 24. mesta.

V Kataloniji so, ne glede na večji povprečen obisk - 71.000 na tekmo, iz tega naslova zaslužili približno enako kot pri Realu. Oba španska giganta imata izdatno podporo šejkov z bližnjega vzhoda. Barcelonin najmočnejši sponzor je Qatar Airways, Realov pa Fly Emirates. Zadnji dogodki z odstopom predsednika Rosella so pioudarili mlahavo transparentnost velikih. Rosell je vseskozi trdil, da je klub za Brazilca Neymarja plačal 57,1 milijona evrov, kar pa je bil novi predsednik Bartomeu pod pritiskom javnosti prisiljen demantirati: “Za celotno operacijo smo porabili 86,2 milijona evrov.” Senca dvoma v čiste račune se je tako okrepila.

Bayern prodajal spominke kot za stavo

Za kar 17 odstotkov ali 63 milijonov evrov so se povečali prihodki münchenskega Bayerna. K temu je bistveno prispevala sanjska sezona, ko je osvojil nemško prvenstvo in pokal ter ligo prvakov. Bayern ima stadion razprodan vnaprej, z vsako tekmo pa zasluži 3,4 milijona evrov zgolj od prodanih vstopnic. Več kot polovico proračuna Bavarcev zajemajo trženjski prihodki. Bayern je v sezoni 2011/12 prodal za 25 milijonov klubskih izdelkov, kamor štejemo majice, šale, obeske, zastave in podobno. Lani je izkupiček znašal neverjetnih 82 milijonov evrov!

Vodilni trije imajo evropske lastnike. Četrti Manchester United je pod ameriškim upraviteljem, posebej pa na lestvici v oči bodeta peti Paris Saint-Germain in šesti Manchester City. Oba kluba sta v lasti katarskih šejkov. Če so bili prihodki Parižanov še pred dvema letoma, pred prihodom šejka Al-Khelaifija, le sto milijonov, so se v lanski sezoni kar početverili. Katarski mogotci so klub povezali s svojim turizmom in celo nacionalnim telekomunikacijskim operaterjem. Paris SG z vstopnicami zasluži le 50 milijonov, s komercialno dejavnostjo pa kar 254 milijonov.

Nekoliko manjši, a še vedno osupljiv vzpon doživlja Manchester City. Šejk Mansoul je vodenje kluba prevzel leta 2008, proračun pa se je odtlej potrojil, na lanskih 316 milijonov evrov. Glavni sponzor je emiratska letalska družba Etihad, katere ime nosijo na dresih, po njej je poimenovan tudi stadion. Prav sponzor bo postavil nov trening center na obrobju mesta.

Juventus prvak v Italiji

Najbogatejši italijanski klub je Juventus, ki je na devetem mestu prehitel večna rivala Milan in Inter. V zgolj eni sezoni je stari dami uspelo povečati proračun iz 195 milijonov na 272 milijonov evrov. Že četrtfinale lige prvakov je bilo dovolj za zaslužek 65 milijonov evropskih sredstev od televizijskih pravic, kar je največ med vsemi evropskimi klubi. Prihodki od TV pravic dosegajo kar 62-odstotni delež v portfelju črno-belih, le 18 odstotkov pa pokrije prodaja vstopnic.

Tudi Milan in Inter svoja proračuna izdatno polnita s prodajo medijskih pravic. Zanimivo, da Milan od prodaje vstopnic zbere samo desetino letnih prihodkov, Interju pa se je proračun znižal za skoraj 40 milijonov evrov, na dobrih 160 milijonov.

Borussia z največ gledalci

Finalist lige prvakov Borussia ima največji povprečen obisk, ki je dosegel skoraj neverjetno številko 80.000 obiskovalcev na tekmo. Kljub temu pa iz naslova prodanih kart zaslužijo le 60 milijonov, za kolikor so tudi povečali proračun. Dortmund leži v osrčju industrijskega Porurja, delavskemu razredu pa so prilagojene tudi cene vstopnic. Tako kot pri Bayernu so tudi pri največjih rivalih komercialne prihodke drastično povečali, in sicer iz 18 na kar 109 milijonov evrov.

Prvi klub na lestvici, ki lani ni nastopal v evropskih pokalih, je Hamburg. Zaseda 17. mesto, v pretekli sezoni pa si je nabral 135 milijonov evrov.

PETER MARAŽ

---