Najlaže je reči: za vse je kriva Karaganda

V koprskem nogometnem prvoligaškem taboru so jesenskemu delu prvenstva pred javnostjo dali solidno oceno, notranja ocena pa bo gotovo bolj sočna, saj poletnih ciljev niso dosegli.

Koprčani so se letos najbolj veselili zmag proti Olimpiji, za katero je  Bonifika zakleta Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Koprčani so se letos najbolj veselili zmag proti Olimpiji, za katero je Bonifika zakleta Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER> Gotovo je najlaže za krivca za vse slabo v jesenskem delu prvenstva označiti nemogoč žreb predkroga evropskega pokala, ki je nogometašem Luke Koper prinesel pot v kazahstansko stepo, v Karagando. Slaba napoved je bil že nesrečni gol za izenačenje (1:1) iz enajstmetrovke doma v 93. minuti, slabost klubske pisarne pa so (končno) tudi pred očmi največjega prijatelja kluba Anteja Guberca razgalile 28-urna pot v Kazahstan in peripetije s hotelom. Po Karagandi so se v klubu začele vrstiti spremembe. Najprej je odšel direktor Tomaž Bele, nato so igralci z belo stavko na tekmi s Hitom uspeli odstaviti še trenerja Vlada Badžima. Toda izvirni greh je bil storjen že pred sezono.

Sprva so nameravali le nadgraditi lansko ekipo, cilja sta bila čim daljša evropska pot in državni naslov. Toda vmes je Badžim želel premešati karte v članski ekipi. Nekateri so odšli, za kaj več pa trener ni imel časa. Po pičlih treh remijih v osmih tekmah je moral oditi še on.

S prihodom starega znanca Milivoja Bračuna so se stvari obrnile na bolje šele v končnici lige. Niso pomagale niti hrvaške okrepitve niti previdnejša igra z enim klasičnim napadalcem, ki se je v nadaljevanju prelevila v napadalnejši pristop. Več svežine so prinesli mladci, ki so v zadnji tretjini sezone začeli prevzemati pomembnejše vloge v ekipi. Polovični izkupiček na zadnjih štirih tekmah je ohranil upanje za boj za tretje ali drugo mesto, saj sedem točk zaostanka ni misija nemogoče. Razlika v danih in prejetih golih pa tudi dosti pove o obrambi - 28:26.

Najbolj boleč je bil izpad v četrtfinalu pokala proti drugoligašu Šenčurju, ki je Koprčane izločil z dvema igralcema manj na igrišču. To najbolj slikovito prikazuje značaj ekipe, za katero je bilo lep kos sezone značilno, da ji primanjkuje želje in bojevitosti, ob že pregovornih netočnih zadnjih podajah in neučinkovitosti.

Prvo ime ekipe Milan Osterc ima na računu osem zadetkov; do 15. kroga, ko je dosegel hat-trick, je zadel le dvakrat. Davor Bubanja je zabil petkrat, a je po zamujenih priložnostih že zdaj zmagovalec DP. S štirimi goli sledi zvezni igralec Adnan Aganović.

Koprčane pozimi čaka konsolidacija proračuna. Na vprašanje PN na temo financ je športni direktor Andrej Poljšak odgovoril: “Sam menim, čeprav se verjetno kdo s tem ne bo strinjal, da moramo pozimi izvesti en prestop.” Na misel najprej pride Aljaž Struna, toda piranski pitbul je kljub nespornemu talentu nedorečen, njegova igra niha od genialnih potez do neumnosti. Za tuji trg sta zanimiva še Aganović in Dalibor Bagarić. V Kopru se ne nameravajo pogovarjati o kupčijah, ki bi prinašale manj kot pol milijona evrov zaslužka. Odhodu so - ob enem tujcu - blizu trije, ki so večino zadnjega dela sezone presedeli na klopi, zato so jih poimenovali trio adijo - Enes Handanagić, Ermin Hasić in Damir Hadžić. Seveda, če bodo sploh želeli oditi, saj jih s klubom vežejo veljavne pogodbe.

ROK MAVER


Najbolj brano