Matej Palčič: Prvega je bil nepopisno vesel

Maj je obeležil jadralec Vasilij Žbogar s srebrno medaljo na EP v razredu finn, v ekipnih športih pa sta bili v ospredju pokalna lovorika Gorice in drugo mesto koprskih nogometašev v državnem prvenstvu. Z zadetkoma in ubranjeno žogo na golovi črti je k uspehu Kopra pomagal tudi Matej Palčič.

KOPER > V športnem uredništvu PN smo ga izbrali za športnika meseca.

V članski ekipi je 20- letni nogometaš Matej Palčič debitiral v izteku sezone 2010-11, zadnje tri pa je bil nosilec igre. Kljub temu je zvezni igralec, ki mu je vzornik Leo Messi, na prvi zadetek čakal kar 45 tekem. “Začel sem s šestimi leti v Dekanih, in v tamkajšnji nogometni šoli, ki se mi zdi odlična, sem bil do 14. leta. Takrat so me opazili v Kopru, kamor me je povabil trener Ljubo Vrkič. Tja sem prestopil v kategoriji U-14,” se je na začetke spomnil Palčič.

> Škofije so zdaj nogometno znane po vas in Domnu Črnigoju. Sta že prej skupaj igrala ali prijateljevala?

“Domen je dve leti mlajši, ampak od malega sva se družila. Skupaj sva šla na tekme in vsak odmor izkoristila za nabijanje žoge. Po naključju sva oba skupaj uspela”.

> Slišal sem, da sta se najraje igrala na tekmah ženske rokometne ekipe Burje?

“Ja, Domnov oče Ludvik je bil trener, moj oče Miro je bil predsednik kluba, zato sva bila več v dvorani kot doma. Vsak odmor ali minuto odmora sva izkoristila za igranje z žogo.”

> Ste od malega razmišljali samo o nogometu ali vam je bil blizu še kateri drugi šport?

“V bistvu sem resno treniral tudi košarko, najprej v Kopru in potem v ŠD Koš. Pri 14 letih sem se moral odločiti. Čeprav sem bil perspektiven in je moj trener Samo Miška želel, da se odpovem nogometu, sem raje imel nogomet. In - hvala bogu - sem se pravilno odločil.”

> Je bilo treniranje obeh panog koristno pri ustvarjanju nogometne kariere?

“Menim, da je prav, da se otroci ukvarjajo z večimi športi. Nekaj mi je pomagalo, včasih uporabim kakšen košarkarski gib v obrambni preži.”

> V mlajših selekcijah ste bili napadalec.

“Ja, bil sem levo zunanje krilo ali napadalec, pa centralni zvezni igralec. Bil sem povsod, kjer je bilo potrebno.”

> Kdaj ste se dokončno specializiral za desni bok?

“Takrat, ko sem nenadoma pristal v članski ekipi. Nekaj tekem sem sicer že prej vskočil s klopi, ampak pred nekim gostovanjem v Mariboru (novembra 2011, op. a.), so mi rekli, da bom začel v prvi postavi, saj naj bi zapolnil vrzel na desnem obrambnem boku. Priložnost sem zgrabil z obema rokama, saj se taka ponudi redkim. Takrat sem k sreči igral dobro. Tudi v reprezentanci U-17 pri Borutu Jarcu sem igral na istem mestu.”

> V začetku ste se počutili nekoliko utesnjeni, lani pa ste s premikom v zvezno vrsto dobili krila?

“Ni bilo lahko, sploh v obrambi si pod večjim pritiskom. Ne smeš se spustiti v preigravanja, če izgubiš žogo, pa si takoj kaznovan. Letos se je sistem igre spremenil v 3-5-2. Ko sem se nanj privadil, sem si pridobil samozavest in svobodo na tem položaju.”

> V Sloveniji je taktična vzgoja pri mlajših igralcih pomanjkljiva, vi pa ste lekcije jemali iz ene najbolj znanih šol na svetu. Koliko časa ste se prilagajali na Vanolijev sistem?

“Hitro mi je bilo jasno, kaj trener želi in kaj zahteva. Taktika je zelo pomembna, vse izhaja iz nje.”

> Dosegli ste sedem golov, nekatere z glavo, kašnega ste se tudi ubranili z glavo. Kaj bi rekli o svojih napadalnih dosežkih?

“Vedno uživam, ko pritečem iz druge linije, ko nasprotni igralec ne razmišlja o meni, pa ga presenetim. Izkoristil sem dobre podaje, včasih sem bil na pravem mestu v pravem trenutku. Goli so bili češnja na torti celotne sezone.”

> Kateri gol vam je bolj ostal v spominu?

“Zagotovo prvi. Bil sem tako nepopisno vesel ... Tri sezone ga nisem uspel zabiti, potem pa sem v četrti sezoni dosegel sploh prvega klubskega, na prvi domači tekmi (proti Krki v 1. krogu, op. a).”

> Menedžerjev na tribunah kar mrgoli. Kako jih dojemate in kdaj mislite, da bo primeren čas za odhod?

“Nikoli ne vem, če kdo prihaja zaradi mene, pa tudi če bi vedel, mi to ne bi bilo mar. Ko sem bil mlajši, me je to zdelovalo. Zdaj mi lahko rečejo, da ta in ta prinaša ponudbo, pa si s tem ne belim glave. V tej sezoni sem dokazal, česa sem sposoben. Morda bo primeren čas za odhod med sezono ali čez leto dni, ko se mi izteče staž v mladi reprezentanci. Upam, da se bom izkazal na evropskih tekmah. Želim si, da bi nas žreb peljal v Andoro ali San Marino, ne pa v Kazahstan ali Armenijo.”

> Kakšen je z mladimi igralci trener Rodolfo Vanoli?

“Je pravi trener za mlade igralce, ponudil nam je veliko priložnosti in nasvetov, pozitivno nas spodbuja. Na igrišču se bolje premikamo kot drugi v Sloveniji.”

> S kom se najbolj ujamete na igrišču?

“Z Ivico Gubercem. Že na treningu in tekmah si izmenjujeva podaje, imava podoben pregled nad igro, ker sva na isti strani igrišča.” ROK MAVER

---