Koprski nogometaši: jesen za oceno -5

Jesenski del nogometnega prvenstva je mimo in ob izenačenosti lige je na mestu vprašanje, zakaj je gledalcev manj kot prejšnje leto. Isti trend, še bolj izrazit, je tudi v Kopru.

KOPER > Odgovor je sicer na dlani, saj gola statistika ne pove vsega: v ligi ni več Mure, ki je lani v prvem delu sezone poskrbela za statističen dvig obiskanosti stadionov. O koprskih vzrokih za manjši obisk pa je že vse povedano in večkrat pogreto.

Poletne travme z grozečim zlomom kluba so sicer že potisnjene v ozadje, a računi naj bi se še izstavljali. Za poletno tavanje v megli so bojda na Verdijevi že našli krivce, ki so storili greh, ker so se, ko so ostali na čistini, brez denarja, sploh upali pogovarjati z Anejem Sirkom, ki je želel prevzeti vodenje kluba. Po nenadnem odhodu je prav tako nenadna vrnitev Anteja Guberca v klub prinesla vsaj minimalno stabilnost. Osem igralcev je odšlo, za nosilce igre se je v ogenj takoj vrglo mladeniče in dodalo še nekatere mladince. Kljub vsemu in črnogledim napovedim koprska barka ni potonila, temveč je, do prihoda okrepitev, uspešno krmarila med čermi slovenske prve lige. Predvsem sta največjo dodano vrednost pomenili vrnitvi Miroslava Čovila, ki je posebej v zadnjem delu sezone postal pravi steber ekipe na položaju zadnjega zveznega igralca, ter - do neke mere - Gorana Galešića. Čeprav se nikakor ne more povsem pobrati po travmah z neuspelimi prestopi, pa je kljub živčnosti na igrišču še vedno z najboljšim pregledom na igro, podajami in zadetki. Ko sta prišla še Perica Ivetić in Denis Halilović se je vzpostavila končna hierarhija v ekipi, v kateri ima glavno besedo kapetan Ivica Guberac.

Trener Rodolfo Vanoli je vzpostavil tipičen italijanski sistem igre, ki temelji na obrambi. In zato godrnjanje nogometnih poznavalcev nad neatraktivno koprsko igro ni iz trte zvito. Toda rezultatsko je ta sistem zelo učinkovit. “Bog ne daj, da ti Koper zabije gol, kajti potem se začne drugačna tekma, ker je potem skoraj nemogoče prebiti njihove obrambne vrste,” je koprsko igro najbolje ocenil trener Olimpije Milorad Kosanović, ki je bil vesel nedeljske zmage, s katero je Koprčanom odvzel načrtovani sanjski zaključek jesenskega dela prvenstva.

Koprčani so do drugega mesta na lestvici potovali s povprečjem 1,2 gola na tekmo in z le enim katastrofalnim porazom s 6:1 v Mariboru. To, da kanarčki stežka dosegajo zadetke, pove tudi to, da so najboljši strelci zvezni oziroma obrambni igralci. In opazno je, da zelo manjka klasičen napadalec s težo. Deloma je bil to Ivan Brečević, ki je po odhodu v Grčijo pustil kar veliko vrzel, ki je Dražen Pilčić ni uspel nadomestiti, medtem ko so precej manjšega Mitjo Lotriča po začetnem zagonu tekmeci prebrali in je bil bolj kot ne odrezan od uporabnih žog.

Zdaj, ko so Koprčani dosegli obstanek v ligi, je čas za nov cilj. In verjetno čas, ko bo marsikdo želel skočiti na voz zmagovalcev. Nad podobo ekipe visi prestopni rok in vprašanje, koliko so jeseni uspeli uveljaviti igralce, ki naj bi bili prodajni aduti. Prav gotovo spremembe bodo, tako na strani odhodov kot na strani prihodov.

ROK MAVER

---