J. Sovdat: “S Puntarjem bi igral vsak petek”

Športnik meseca aprila po izboru našega športnega uredništva je kapetan državnega prvaka v dvoranskem nogometu, Oplasta iz Kobarida, Jaka Sovdat. Najboljši strelec državnega prvenstva je dvakrat zadel tudi na odločilni peti finalni tekmi z Litijo.

KOBARID > Kapetan državnega prvaka v malem nogometu, domačega Oplasta, 31-letni športni podjetnik Jaka Sovdat iz Tolmina, ima za sabo razgibano in dolgo športno pot. Kot deček in mladostnik se je vsa poletja podil za malonogometno žogo na turnirjih, resno pa je od mlajših pionirjev naprej pri KK Tolmin treniral košarko ter v študentskih letih zaigral tudi za Slovan, Ilirijo in Novo Gorico, s katero je leta 2006 prišel do praga prve lige. Potem se je vrnil v mali nogomet k Oplastu, oblekel pa je tudi dres z državnim grbom.

> Z Oplastom ste osvojili že drugi naslov. Kateri ima večjo težo?

“Moram kar razmisliti, saj evforija še kar traja, čestitke pa prihajajo z vseh strani. Odpirajo se nove priložnost v evropskem tekmovanju. Vsak nima priložnosti, da se tam dokaže. Pred štirimi leti, ko smo bili prvaki prvič, je bilo slajše, a je bila pot do naslova v psihološkem pogledu lažja, saj takrat od nas takšnega uspeha ni nihče pričakoval. Tokrat je bilo drugače, saj smo pred sezono sestavili konkurenčno ekipo za naslov in smo morali zdržati breme velikih pričakovanj.”

> Kaj lahko ta ekipa naredi v Evropi?

“To bo odvisno od žreba, vendar sem prepričan, da smo na solidni ravni. Pred štirim leti smo s slovaškim prvakom Slovmaticom izpadli za las, po prejetem golu na povratni tekmi v zadnji sekundi. Videli bomo, kaj vse se bo zgodilo do žreba in do začetka tekem. Najboljši igralci dobivamo ponudbe, ki presegajo denarne zmožnosti kobariškega okolja, vendar pa je kar nekaj možnosti, da vsaj do konca evropskih tekmovanj ostanemo skupaj. Dodatno bi se naš domet povečal, če bi Oplast pridobil organizacijo turnirja prvega kroga. Vem, da uprava dela na tem. Zaradi bližine letališča in hotelov je v igri tudi Nova Gorica. Ne dvomim, da ne bi ljubitelji malega nogometa iz Kobarida, z okrepitvami s Primorske in Slovenije, napolnili dvorane.”

> Kako doživljate večno rivalstvo s tolminskim Puntarjem?

“To je nekaj posebnega. Več igralcev obeh klubov se je že selilo v obe smeri. To je posebno breme. Jaz takšnega sicer nimam, ker za Puntar nisem igral, je pa pritisk vendarle velik, saj sem doma iz Tolmina. Ampak to vse daje adrenalin igralcem, saj imata obe ekipi odlične navijače. Na tekmah se nikoli ne zbere manj kot 200 ljudi. S Puntarjem smo imeli letos razprodano dvorano. To pomeni okoli 500 ljudi. Takšne tekme s Tolminci bi igral vsak petek.”

> Ali vam je žal, da ste zapustili košarko?

“Niti ne. Pri skoraj 24 letih mi je postalo jasno, da glede na moje sposobnosti in komaj 182 centimetrov višine v profesionalno košarko ne bom prišel. Oplast je tedaj ravno izpadel v drugo ligo, moral sem še dokončati študij na fakulteti za šport in razmišljati o zaposlitvi. V teh okoliščinah je bila ponudba Oplasta prava. Klub je odlično organiziran in uspešen, v njem pa sem napredoval tudi sam.”

> Kako težka je bila prilagoditev?

“Začel sem z garanjem v obrambi, a sem se nato zelo hitro prilagodil in se kmalu začel kosati z najboljšimi v Sloveniji. Iz obrambe sem vse pogosteje prehajal v protinapade, začel sem dosegati gole in letos sem prvič postal najboljši strelec lige z 22 goli. Prav so mi prišle delovne navade iz študentskih sezon v košarki, ko sem treniral dvakrat na dan. Letos se mi je res odprlo, za kar pa so zaslužni vsi soigralci.”

IGOR MUŠIČ

---