“Izstrelili smo vse naboje”

Da se Nogometno društvo Gorica nahaja v stiski, je bilo moč slišati že na marčevski skupščini kluba, umik glavnega pokrovitelja Hita pa je še poglobil proračunsko luknjo.

Robert Vrtovec, predsednik ND Gorica: “Tisti, ki bodo želeli igrati skoraj zastonj, bodo ostali, drugi bodo šli.” Foto: Igor Mušič
Robert Vrtovec, predsednik ND Gorica: “Tisti, ki bodo želeli igrati skoraj zastonj, bodo ostali, drugi bodo šli.” Foto: Igor Mušič

NOVA GORICA> Kam gre novogoriški nogomet? Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Tudi (pre)zaposleni predsednik ND Gorica Robert Vrtovec z izjemo varčevalnih ukrepov še ni postregel z učinkovito izhodno strategijo za klub, ki je štirikrat osvojil državni naslov in dvakrat pokalnega. Obeti niso dobri. Predstavljena izhodišča, v kateri se bo nogomet igral na prostovoljni bazi za žepnino dolgoročno niso vzdržna. Kvečjemu so primerna za običajna društva, kar pa ND Gorica kljub nazivu vendarle ni. Novogoričani v svojih vrstah sicer premorejo še kar nekaj tržno zanimivih nogometašev. Njihova prodaja bi hitro izboljšala klavrn finančni položaj, a bi bržkone pomenila kratkoročno rešitev. Vrtovec je v obrisih že nakazal, kakšna bo bližnja prihodnost:

“Spet bomo tekmovali pod nazivom ND Gorica, a bolj pereča so vsebinska vprašanja. Brez glavnega pokrovitelja preprosto ne moremo izpeljati vsaj za silo spodobne sezone, ki bi jo z načrtovanimi 500.000 evri. V podjetju, ki je kot edino izdatno podpiralo novogoriški nogomet, se soočajo s težavami, zato je njihova odločitev povsem legitimna. Bolj pogrešam podporo ostalih lokalnih gospodarskih subjektov oziroma mestnih oblasti. Slovenija je tudi sicer, kar zadeva nogometno sceno, posebna. Denarni priliv iz medijskih pravic in športne loterije je sicer za vse klube zanemarljiv, a podpora lokalnega okolja naredi razliko. V nogometno razvitih sredinah, kot sta npr. Maribor in Prekmurje, vstopnine predstavljajo 25 odstotkov klubskega proračuna. Z obiskom naših tekem in odnosom obiskovalcev ne moremo biti zadovoljni. Zadnji dve leti in pol smo živeli predvsem od prodaje igralcev.”

> Kaj to pomeni za naslednjo sezono?

“Iz lastnih izkušenj v zadnjih treh letih povem, da je v našem okolju brez podpore Hita možno nabrati približno 150.000 evrov, kar ni dovolj niti za nastopanje v prvoligaški konkurenci. Letni stroški za plačilo sodnikov, zdravnika, gasilcev, reševalcev, redarjev, uporabe igrišč, stroškov elektrike, nabave opreme, prevozov na tekme znašajo 180 tisoč evrov. Kako potem zagotoviti plače zaposlenih, trenerjev in nogometašev? Aktualna realnost je amaterizem. Tisti, ki bodo želeli igrati skoraj zastonj, bodo ostali, drugi bodo šli. Licenco imamo, vključili bomo mladince in igrali za obstanek. Tudi če bi izpadli, to ne bi bilo nič tragičnega. Pomembno je, da klub ohranimo pri življenju in da ne doživi usode Nafte ali Olimpije. V nasprotnem primeru se bo zgodilo, da bodo tudi vse selekcije v Hitovi nogometni šoli kaj kmalu igrale v najnižjem rangu tekmovanja. Petstotim otrokom bomo vzeli sanje in glede na podporo, ki jo nogomet uživa v tem okolju, sem prepričan, da se v kratkem tudi njim ne piše nič dobrega.”

> Koliko še dolgujete igralcem?

“Dve plači, aprilsko in majsko, kar bomo v kratkem poravnali. Preostanek dolga se nanaša na dobavitelje: redarsko službo, gasilce, za najem igrišč, kar je absurd, saj mora klub za uporabo infrastrukture v Športnem parku plačati par deset tisoč evrov letno. Tu bi lahko občina znatno pomagala.”

> Kakšna bo usoda trenerskega štaba in ostalih plačljivih funkcij v klubu?

“Vsi zaposleni v klubu so že februarja pristali na 30-odstotno znižanje osebnih dohodkov. Čeprav so vsi odlično opravljali svoje delo, smo zdaj primorani še ukiniti določena, za normalno delovanje prvoligaškega kluba, nujno potrebna delovna mesta. Trenerju za delo z rekonvalescenti Mitji Pirihu pogodba poteče in je ne moremo podaljšati. Prav tako nismo podaljšali sodelovanja z osebo, zadolženo za stike z javnostjo in za marketing. Vprašljiva je tudi ohranitev delovnega mesta športnega direktorja. Pri tem bi kategorično zavrnil očitke, ki letijo na Uroša Dovžaka, saj menim, da je svoje delo odlično opravljal. Z nogometaši, ki smo jih pripeljali od drugod, smo pri nadaljnjih transferjih tudi zaslužili. Večino od 950.000 evrov težkega proračuna smo v preteklih dveh sezonah realizirali prav s prodajo teh igralcev.”

> Kje se je zalomilo pri Goranu Galešiću?

“Kar sem prebral v njegovem nedavnem pogovoru z vašim časopisom, me je razžalostilo. Izjava, da nekateri igralci niso imeli za burek, preprosto ne drži. Za burek morda niso imeli igralci Mure, ki osem mesecev niso videli plač, pa so na koncu kljub vsemu osvojili tretje mesto. Našim igralcem smo tudi v finančni stiski, na katero smo jih opozorili že decembra, s pomočjo novogoriških gostincev, ki so nam priskočili na pomoč, zagotavljali topel obrok. Te možnosti nekateri fantje še izkoristili niso! Nakazovali smo jim tudi nekaj denarja za najnujnejše sprotne stroške. Goran Galešić pa bi lahko kot najbolje plačan igralec v klubu tudi kaj privarčeval iz meseca v mesec. Vanj smo štiri leta vlagali načrtno in ga vrnili med žive po neuspelem poskusu pri Partizanu. Še januarja smo imeli na mizi konkretno ponudbo z lepo plačo zanj, pa jo je zavrnil češ da ne ve, ali bo sploh še igral nogomet. V izjavi za vaš časopis je potrdil naša ugibanja, da z našim klubom ni imel namena podaljšati pogodbe. Vedel je v kakšnem položaju se nahajamo, zato je bila njegova poteza nekorektna do kluba, za razliko od naše. Spomladi bi ga lahko posedli na tribuno, a to ni v slogu ND Gorica.”

> Kakšni so vaši oziroma načrti uprave?

“Sedanja vodstvena ekipa je prišla na čelo kluba pred dvema letoma, ko je imel 850.000 evrov primanjkljaja. Sedanji dolg znaša 200.000 evrov, ki pa ga nameravamo izničiti še s kakšno prodajo igralcev. To je ob znižanju proračuna prioriteta te uprave. Problematiko bomo tako kot že velikokrat doslej znova predstavili novogoriškemu županu in če ne bo konkretnih denarnih zagotovil, bomo sklicali skupščino in ponudili odstop. Občutek imam, da smo izstrelili vse naboje. Naj prevzame vodenje kluba nekdo, ki se čuti sposobnega zbrati vsa ta nujna sredstva. Opravili smo več kot 150 pogovorov s potencialnimi pokrovitelji, a večjega učinka ni bilo. Ko pa vidiš, da je okolju bolj ali manj vseeno, pojenja tudi energija.”

ALEŠ SORTA


Najbolj brano