Do lovorike v ritmu sambe

Vstopil, (dvakrat) zadel in zmagal. Francesco Finocchio je na pokalnem finalu v Kopru požel 15 minut slave, ki je Nogometnemu društvu Gorica prineslo lovoriko po osmih sušnih letih.

KOPER > Francesco Finocchio je bil seveda osrednja tarča novinarjev v mešani coni. Ob prevajalski podpori pomočnika trenerja Mirana Srebrniča se je 22-letni napadalec z juga Italije predstavil tudi širši slovenski javnosti, ki ga je videla v luči fanta preprostega značaja in igrivih potez ter kratkih in jedrnatih odgovorov. Takšen je tudi na igrišču, kjer je pokazal, da kri vendarle ni voda.

Eden od vrste posojenih igralcev Parme prihaja iz Caserte. Oče je Italijan, mama pa Brazilka. Zato tudi njegov odgovor, ki ga je izstrelil kot iz topa, ni presenetljiv. “Kdo bo svetovni prvak? Brazilija, seveda.” Finocchio je v sredo na Bonifiki igral in zadeval v ritmu sambe, ki mu nista mogla slediti niti izvirna Brazilca v dresu Maribora, Marcos Tavares in še posebej Soares Arghus. Vijoličastega branilca so ponoči bržkone tlačile nočne more.

> O čem ste razmišljali ko ste vstopili v igro v 73. minuti po poškodbi Bonipertija?

“Da dosežem gol. Z dvema se je izteklo še boljše.”

> Kaj vam pomenita gola?

“To sta najpomembnejša zadetka v moji karieri. Prinesla sta moštveno lovoriko, ki sem jo doslej pogrešal.”

> Kako jo doživljate vi kot posojeni igralci iz Parme?

“Za lovorike igramo in zmagujemo. Posebej vesel pa sem tudi za slovenske igralce, ki so nas dobro sprejeli in pomagali k ustvarjanju homogene skupine.”

> Vloga džokerja vam torej ustreza ...

“Tako kažejo številke. Ko vstopim v igro s klopi, vselej zadanem. Očitno prinašam srečo.”

> Kaj vam je svetoval trener Luigi Apolloni preden ste stopili na igrišče?

“Naj raztegnem obrambo tekmeca v širino in nato prodrem v globino. Pri drugem zadetku pa sem imel tudi nekaj sreče. Tekmec je zgrešil žogo.”

> Komu posvečate lovoriko?

“Staršema, ki sta prišla od daleč, da bi videla finale. Njima podarjam zadetka in lovoriko.”

ALEŠ SORTA

---