Nogomet brez domovinske pravice

Čeprav niti Slovenija ne velja za povsem nogometno državo, pa gostovanje v baltskih državah to trditev skoraj povsem ovrže. V ospredju treh baltskih držav so pač drugi športi.

RIGA > Pred sinočnjo tekmo med Latvijo in Slovenijo ni bilo posebnega navijaškega naboja. V mestu tega, da gosti tekmo evropskih kvalifikacij, niti ni bilo zaznati, nasprotno pa staro mestno jedru kar močno turistično utripa. Riga je - kljub precejšnji dotrajanosti številnih starih poslopij in širokih socialističnih bulevarjev - privlačno mesto z veliko zelenja in številnimi parki. Časi poceni turizma so že nekaj časa mimo, saj so cene zelo podobne našim, če ne višje. Več kot tretjina prebivalcev Latvije so Rusi in tudi nekateri predeli mesta so skoraj povsem ruski. Na poti do stadiona ni bilo nobenega prometnega zastoja, prav tako ni bilo navijaškega vrveža, ki so ga pred stadionom skušali vsaj malo zdramiti v navijaški coni, namenjeni evropskemu prvenstvu do 19 let v futsalu. Še najbolj glasna je bila gruča otrok ob prihodu domače reprezentance. Najbolj znani nogometni klub je Skonto iz Rige, ki je osvojil kar 14 državnih naslovov zapored.

Estonija, Litva in Latvija gledajo na šport z drugačne perspektive kot v večini drugih držav po svetu, zato so tu v ospredju drugi športi. V prvi vrsti, pa ne nujno v tem vrstnem redu, prednjačita hokej in košarka. V Latviji ta vrstni red drži, saj so hokejske tekme najbolj obiskane, potem sledi košarka, ki je slovenski športni javnosti še najbolj blizu zavoljo reprezentančnih tekem, pa tudi občasnih klubskih obračunov, predvsem z najbolj znanim klubom - desetkratnim državnim prvakom Ventspilsom. Ta zdaj igra v Fibini ligi prvakov, vodi pa ga stari znanec, nekdanji košarkar Olimpije Robert Štelmahers.

Latvijski hokejisti sodijo med svetovno širšo elito in se skoraj redno uvrščajo na olimpijske igre. Ob obnovitvi neodvisnosti leta 1991 so si morali znova izboriti pot med najboljše, kar pa jim ni bilo težko, saj so tudi v časih sovjetske okupacije igrali vidno vlogo tudi v Sovjetski zvezi. Viktor Hatulev, član Dinama iz Rige, je leta 1975 postal prvi latvijski in hkrati sovjetski hokejist, ki je prestopil v ameriško poklicno ligo NHL. Obema ekipnima panogama sledi atletika.

---