Med komedijo in dramo

Tekma leta in generacije. Takšno oznako bi lahko sodeč po ozračju okrog slovenske nogometne reprezentance dobil nocojšnji obračun ob 20.45 v ljubljanskih Stožicah. Pa gre samo za četrti dvoboj lige narodov s Ciprom.

Slovenski nogometaši (v belem) so po septembrskem porazu 1:2 
na  Cipru igrišče zapustili sklonjenih glav. Kako bo danes? Foto: Reuters
Slovenski nogometaši (v belem) so po septembrskem porazu 1:2 na Cipru igrišče zapustili sklonjenih glav. Kako bo danes? Foto: Reuters

LJUBLJANA > Pikri jeziki bi dejali, da niti ne bi bilo slabo, če bi v novoustanovljenem tekmovanju Slovenija ostala brez zmage ali celo zabeležila še četrto zaporedno ničlo. To bi pomenilo, da bi se morala slovenska reprezentanca v naslednjem ciklu lige narodov (LN) preseliti na najnižjo nogometno raven na stari celini. Morda pa bi se ji v družbi Liechtensteina, Andore, Gibraltarja odprla pot do svetovnega prvenstva leta 2022. Šala verjetno ne bi padla na plodna tla, a drame iz dosedanjih nastopov slovenske reprezentance tudi ne gre delati.

Zdaj je jasno, da je iz slovenske plati LN tekmovalni poligon pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo, ki se bodo začele marca prihodnje leto. Izkupiček v preostalih treh dvobojih bo določil, ali bo Slovenija na žrebu kvalifikacijskih skupin 2. decembra zasedla mesto v tretjem ali četrtem jakostnem bobnu. LN bo za Slovenija v vsakem primeru predstavljala selekcijsko sito, morda tudi na selektorski klopi. Tomaž Kavčič je najbrž naredil napako, da ni že na začetku izpostavil LN kot pripravljalno šolo za kvalifikacije. Drugo vprašanje pa je, če se lahko položaj popravi do te mere, da bo Slovenija konkurenčna za drugo mesto v skupini, ki prinaša nastop na evropskem prvenstvu leta 2020.

Liga narodov

Divizija 3, skupina 3, 4. krog, danes - Slovenija : Ciper, Norveška : Bolgarija; vrstni red - Bolgarija 9 točk, Norveška 6, Ciper 3, Slovenija 0.

S pripravljenostjo in pripadnostjo Josipa Iličića, Kevina Kampla, ne nazadnje tudi Jana Oblaka, možnosti obstajajo, brez njih so nične. Tipičen primer je Miha Zajc kot najobetavnejši slovenski nogometaš v polju. Pri 24 letih je zbral vsega ducat nastopov v italijanski serie A za Empoli, ki, kolikor mu moč tekmeca dopušča, prisega na igriv pristop, v katerem pridejo do izraza Zajčeve veščine in vrline. V reprezentanci je seveda drugačna zgodba, težavo predstavlja že, kako prenesti žogo na nasprotnikovo polovico, torej v delokrog Zajca in napadalcev.

Klubska sezona se je komaj dobro začela, čez slabega pol leta bo moč tudi bolj realno ovrednotiti razvojno pot Zajca, Benjamina Verbiča, Lea Štulca, pa tudi Jake Bijola. Vsi našteti so še vedno zelenci na klubski sceni, ki ima v evropskih okvirih določeno težo. Jasno je, da je s kakovostnimi soigralci v klubu in reprezentanci vse lažje. Slovenija že nekaj let pogreša udarnost na tekmečevi polovici, z obrambno organiziranostjo, kompaktnostjo in posamičnimi prebliski pa je večkrat prikrila pomanjkljivosti, ki pridejo do izraza v soočenjih s sicer primerljivimi tekmeci.

Verjetno bo v prihodnosti nujno tudi pretresti načrte in usmeritve vseh reprezentančnih selekcij in nasploh mladinskih pogonov. Koliko potencialnih nogometašev za A izbrano vrsto ponuja denimo mlada reprezentanca, ki bo danes v Dijonu sklenila cikel kvalifikacij za evropsko prvenstvo. V skupini 9 bo osvojila drugo mesto, a točkovni izkupiček ne bo dovolj za uvrstitev v dodatne kvalifikacije. Izbranci Primoža Glihe bodo za konec ob 18.45 gostovali pri favorizirani Franciji, ki kot edina reprezentanca v tem ciklu še ni oddala niti točke.


Najbolj brano