Žreb napovedan, vse ostalo še v zraku

Včeraj je Slovenijo od evropskega košarkarskega prvenstva ločilo natanko eno leto. Zato so na Košarkarski zvezi Slovenije sklicali tiskovno konferenco in - v pomanjkanju dokončnih odločitev- predstavili lokacijo žreba.

POSTOJNA> Pred letom in pol smo v Primorskih novicah napovedali, da obstajajo razmišljanja, da bi žreb največjega športnega tekmovanja v Sloveniji bil odmeven in prepoznaven dogodek in da razmišljajo, da bi ga izpeljali v Postojnski jami. “Dobro ste bili obveščeni, res se poldrugo leto ukvarjamo s to zamislijo. O njej nismo želeli govoriti, dokler nismo preverili, kakšne so tehnične možnosti za izvedbo dogodka,” je za PN včeraj povedal direktor družbe Postojnska jama Marjan Batagelj.

Napoved, da bo 18. novembra globoko pod zemljo, v Koncertni dvorani Postojnske jame, žreb predtekmovalnih skupin EP, na katerem bo drugič zapovrstjo sodelovalo 24 reprezentanc, je bila osrednja tema včerajšnje tiskovne konference KZS. “Zagotoviti tehnične razmere za TV prenos iz podzemlja je svojevrsten organizacijski poseg. Pa tudi dostop toliko ljudem, od uglednih gostov, medijev do obiskovalcev. Jama je bila v 200-letni zgodovini že deležna presežkov, obeta se še eden,” je dejal Batagelj. Dvorana je sicer 1872 metra globoko, meri 3000 m2, ima stalno temperaturo in sprejme 10.000 ljudi, zato razmišljajo, da bi si žreb ob povabljencih lahko ogledalo tudi občinstvo.

V vabilu na tiskovno konferenco je bilo zapisano, da naj bi več izvedeli o organizaciji, načrtih za prihodnje mesece in novostih, ki niso razkrite, a se z izjemo podpisa pogodbe med prirediteljem EP, podjetjem Eurobasket 2013 in Batageljem ni zgodilo nič pretresljivega. Leto dni pred dogodkom je še veliko neznank in bore malo konkretnih odgovorov. S temi ni mogel postreči niti direktor Eurobasketa Aleš Križnar. “Raje bi govoril o žrebu,” je dejal ob številnih novinarskih vprašanjih o zahtevnosti obnove dvoran, kotizaciji ter o tem, kdaj bo vlada dokončno potrdila financiranje in odobrila 6,1 milijona evropskih sredstev za potrebe EP. A dejstvo je, da čas neusmiljeno beži in da je čez dobra dva tedna sklicana seja izvršnega odbora Fiba Europe, na katerem krovna organizacija pričakuje dokončne odgovore, podpisane pogodbe in končne roke. In Fiba s trenutnim stanjem niti ne skriva nezadovoljstva. “S Fibo komuniciramo vsak dan. Seveda želijo, da se vse čim prej razjasni. Pritiski so,” je potrdil Križnar.

Navzkriž so izjave, ali vlada zamuja s plačilom pogodbenih obveznosti Fibi - v Postojni smo slišali, da zamuja, na ministrstvu za šport pravijo, da obrok še ni zapadel. Iz vlade prihajajo tudi namigi, da niso navdušeni nad tem, da bi se sredstva za objekte porabila tudi za plačilo kotizacije za Ljubljano in Celje, ki bosta predtekmovanje gostili namesto Novega mesta in Ptuja. Ta denar naj bi bil prvotno namenjen za nove objekte in ne za obnovo obstoječih. “Res je, da novih dvoran ne bo, a vedeti je treba, da bodo obnovljene na voljo naslednjih 20 let,” pojasnjuje Križnar, ki meni še, da je zahtevnost obnove na vseh objektih približno enaka. S prireditelji naj bi zaradi spremenjenih okoliščin sklenili nove pogodbe, a jih nekaj “starih” doslej - tudi s Koprom - niso niti še podpisali.

Leto dni pred EP je torej očitno, da je še veliko odprtih vprašanj in različnih razlag med vlado in prireditelji. Časa za odločitve pa zdaj res že zmanjkuje.

ROK MAVER

---