Z glavo nad obroč

Ko je spomladi leta 2009 razpadla novogoriška prvoligaška košarkarska ekipa, se je krilni center domače šole, Jan Petrovčič, odpravil na študij v ameriški Vincennes, kjer je igral za tamkajšnje moštvo, nato pa še za univerzo Southeastern Louisiana.

ŠEMPETER > 203 centimetre visoki krilni center Jan Petrovčič iz Šempetra je bil pred odhodom čez Atlantik že član slovenskih reprezentanc do 18 in do 20 let, solidno minutažo pa je imel tudi v edini prvoligaški sezoni Nove Gorice.

23-letni Petrovčič je edini v svoji generaciji obetavnih slovenskih košarkarjev, ki je v ameriški študentski ligi odigral vse štiri sezone. Junija se je vrnil domov, bogatejši za nove športne izkušnje in z diplomo iz matematike.

Časa, ko je v njem zorela odločitev za pot v ZDA, se spominja takole: “Že proti koncu prvoligaške sezone je bilo jasno, da se novogoriški klub potaplja. Vsak se je reševal po svoje. Tedaj sem že imel agenta in ta mi je predlagal, naj grem v eno od ameriških univerzitetnih ekip. V rokah je že imel konkretno ponudbo univerze v Vincennesu. Odločiti sem se moral v dveh tednih. Ni bilo preprosto, ker sem prvič šel daleč od doma, vendar mi danes ni žal, da sem prehodil to pot.”

Univerza Vincennes (približno uro vožnje od Indianapolisa) košarkarsko ni posebej znana, vendar pa je delo kakovostno organizirano, je pojasnil Petrovčič: “Univerza s 15.000 študenti je pravzaprav mesto zase. Tam najdeš vse za šport, življenje in učenje in ni nujno hoditi nikamor. Vsa leta v ZDA avtomobila nisem potreboval. Od bloka, kjer sem stanoval, sem v nekaj minutah prišel peš do dvorane, predavalnic in restavracije. S štipendijo, ki sem jo dobil za igranje, sem lahko kril vse stroške in še nekaj žepnine je ostalo. Seveda pa sem moral paziti na sprotno pozitivno opravljanje izpitov, ki je obveza.“

Program študija in treninga je premišljeno organiziran, zato Jan - z izjemo prvega leta - ko se je še nekoliko privajal na ameriško angleščino in način življenja, ni imel težav: “Obveznosti so enakomerno porazdeljene. Vsak dan od 8. do 11. ure so predavanja, sledi prvi trening in kosilo, za tem študij in po njem drugi trening. Obveznosti se končajo ob 20. uri.”

V moštvu se je Jan Petrovčič prvo sezono uvajal, v drugi je prihajal v igro s klopi, v tretji pa se je preselil na univerzo Southeastern Louisiana v Hammondu (80 km od New Orleansa), kjer je igral v prvi postavi s povprečjem nekaj več kot osem košev in skokov na tekmo. Le z zadnjo sezono v dresu te univerze, v kateri je izpadel iz prve postave, ni zadovoljen. Kljub temu ocenjuje, da je v ZDA napredoval: “V ZDA že v študentski košarki občutiš strašno konkurenco, najprej v ekipi in potem v tekmovanju. Imeli smo fante, ki so z glavo skakali nad obroč. Seveda je jasno, da je ob takšnih atletih veliko poudarka na krepitvi fizične moči, na hitrosti in na obrambi. Pri tem sem veliko pridobil. Sicer se dela zelo načrtno in timsko. Trener ima tri tehnične pomočnike in še dva, ki skrbita za telesno pripravo. V boju z višjimi in močnejšimi temnopoltimi košarkarji pa sem si precej pomagal tudi z evropsko tehniko, prirojeno iznajdljivostjo in z metom od daleč.”

Zadnje moštvo šempetrskega košarkarja se je v lanski sezoni uvrstilo do polfinala regijskega dela tekmovanja. Konkurenca v ameriškem študentskem prvenstvu je izjemna. V 25 regijskih prvenstvih se meri kar 300 ekip.

Jan Petrovčič te dni že začenja z individualnimi kondicijskimi pripravami, saj se je odločil, da bo nadaljeval s poklicnim igranjem košarke. Če bo primerna ponudba, bo ostal v Sloveniji.

IGOR MUŠIČ

---