Štafeta: Leon Šantelj, košarkar UKK Koper

V zadnji predaji štafete smo videli izmenjavo kar med bratom in sestro iz znane postojnske športne družine. Lea Šantelj je namreč povabila k besedi svojega brata Leona, košarkarja UKK Koper.

Prejšnja sogovornica je Leonu Šantlju postregla z izzivalnim vprašanjem: Ali boš postal nov kadetski reprezentant v dolgi zgodovini kakovostnih košarkarjev iz Postojne?

“Kar zadeva kadetsko reprezentanco, bolj težko. Sem namreč izhodni letnik in verjetno je bolj realno, da bom kandidiral za mladinsko izbrano vrsto. Nekoč sem že nastopal na Dnevu slovenske košarke, ko so v eni od predtekem izbrali 24 mladih upov. Vsekakor bom storil vse, da se prebijem v državno reprezentanco.”

>Košarko imate pravzaprav v genih. Odlično jo je igral vaš oče Zlatko Šantelj, v Postojni pa nabira minute tudi brat Luka. Huda konkurenca je že doma.

“Res je. Luka je starejši, zato sem se od njega marsikaj naučil, a tudi njemu ni lahko, ko se doma pred hišo pomeriva “ena na ena”. Oče? Ko sva bila manjša, je navadno sodil, ker mu takrat še ne bi mogla do živega. Zdaj pa sva oba verjetno že premočna zanj, tako da proti njemu ne igrava. Saj veste, da slabo prenaša poraze.”

> V pojasnilo. “Role” še vedno vztraja pod koši z veteransko ekipo Zbogom, pamet. Na tavanjih po svetu pa se jim pogosto pridruži tudi spodaj podpisani, zato mu njegove navade niso neznane. Leon Šantelj sicer prihaja iz Postojne, igra pa za koprski Famnit in se je - spet nekako po očetovih stopinjah - tudi preselil v Istro. Kako in zakaj?

“V Koper sem prišel lani, čeprav sem bil pred tem že dogovorjen s Postojno. Pravzaprav sem se tudi že vpisal na medicinsko šolo, nato pa je prišla ponudba iz Kopra. Tako sem pristal tukaj, kjer tudi obiskujem šolo.”

> Je kaj domotožja?

“Ne več. Na začetku me je bilo malce strah, kako se bom znašel, zdaj pa sem se že privadil. Navsezadnje niti nimam veliko časa. Med tednom si sledijo treningi in šola, za vikend pa včasih odigram tudi po tri tekme, saj nastopam za kadetsko, mladinsko in člansko ekipo. Letos nam gre najbolje med mladinci, kjer se bomo s ŠD Koš udarili za napredovanje med osem najboljših v Sloveniji. Tudi pri članih imamo močno ekipo, zato je kar realno napredovanje v 2. ligo. Škoda, da ima Emanuel Richter težave s kolenom. Kljub temu smo še neporaženi.”

> Doma v Postojni ste tako bolj redko ...

“Ko imam prosti čas, se najraje odpravim tja. Navsezadnje je treba tudi oprati oblačila. Hkrati je domača hrana najboljša. Še dobro, da obstaja vsa sodobna komunikacijska tehnologija, sicer bi se vsi skupaj bolj redko dobili. Lea igra odbojko v Ljubljani. Če že prideva istočasno domov, se lahko primeri, da Leon s Postojno gostuje in se vrne sredi noči. Zato se res malo vidimo. Sicer pa se s športom ukvarja tudi najmlajša sestra, ki za zdaj obiskuje odbojkarski krožek.”

> Kakšno vlogo imate v moštvu Famnita oziroma v UKK Koper?

“V višino merim 198 centimetrov in najpogosteje igram krilo. V mlajših kategorijah so bili igralni položaji bolj premešani, saj tudi trenerji težijo k temu, da so višji igralci veliko pri žogi. Pri kadetih me trenira Bojan Djordjević, v članski vrsti ter med mladinci pa Mihajlo Poček. Resnično bi rad uspel v košarki, za vzor pa si navadno jemljem kar očeta.”

> V Istri je trenutno košarka v senci drugih športov. Kje se vidite čez nekaj let?

“Kolikor vidim, je UKK Koper dobro organiziran klub, ki bi lahko dokaj hitro dosegel prvoligaško raven. Če bi napredovali, bi seveda najraje ostal tukaj, sicer pa je težko reči, kaj bo prinesla prihodnost.”

> Komu predajate štafeto?

“Odločil sem se za košarkarja Splošne plovbe Davida Mora. Kakšne ambicije ima portoroški klub v letošnji drugoligaški sezoni in kakšne so njegove osebne ambicije?”BORIS PLANINC

---