Štafeta: David Moro, košarkar Splošne plovbe

Štafeta je ostala na košarkarskem parketu, kajti mladi up Leon Šantelj je palico predal igralcu Splošne plovbe Portorož Davidu Moru. Zanimalo ga je, kakšne so njegove in ambicije portoroškega košarkarskega kluba.

“Trenutno so moje ambicije povsem vezane na klub. Navsezadnje je vedno lepo igrati doma, v Portorožu pa se tudi dobro dela, zato ne pogrešam ničesar. Imamo nekaj zelo nadarjenih fantov, denimo Nejc Zupan veliko obeta. Za prihodnost se najbrž ni bati. Za letos je bilo rečeno, da je cilj sredina lestvice, ob čemer naj bi dozorel še kateri od mlajših igralcev. Osebno rajši vidim, da ima klub visoke ambicije, seveda pa je jasno, da v Portorožu čudežev ne moremo pričakovati.”

> Stari ste komaj 25 let, a imate za sabo zanimivo zgodovino, saj ste že pri 19. podpisal pogodbo z rimsko Lottomatico. Kako danes gledate na to?

“Hm, da ne bom rekel kaj grdega, bi ostal pri izrazu menedžerske igrice. Sam sem bil takrat še dokaj naiven, verjel sem pač, da je v košarki in v športu vse lepo in pošteno. Nekateri pač gledajo zgolj na svoj žep.”

> Uveljavili ste se kot eden najboljših strelcev v 1. SKL, danes pa se zdi, da niste več tako “lačni košev.”

“S časom ugotoviš, da ni vse v točkah, čeprav vse preveč igralcev gleda zgolj na svojo statistiko. Sicer je vedno lepo spraviti žogo skozi obroč, vendar pa se v 2. ligi igra drugače, saj je malo visokih igralcev. Skušam igrati za dobro ekipe. Zakaj bi torej silil z metom od daleč, če lahko podam Djurkoviču pod koš in tako najbolj zanesljivo pridemo do točk?”

> Ko je potrebno, pa še vedno zadevate svoje klasične mete s polrazdalje?

“No, to sem res izpilil, veliko sem vadil tovrstne akcije, seveda pa ni vse v treningu. Predvsem mlad igralec potrebuje tudi tekme.”

> Kako pa ste sploh začel s košarko?

“Moram reči, da kot otrok nisem bil fanatičen košarkar, nekaj časa sem celo treniral karate. Potem sem pričel na TV ekranu občudovati mojstrovine Michaela Jordana in ostalih takratnih zvezdnikov, imel pa sem tudi višino. Kar naenkrat sem se z 'basketom' zastrupil. Danes si težko zamislim življenje brez košarke.”

> V Kopru ste se povsem uveljavil kot prvoligaški igralec, epizoda s Heliosom pa se ni najbolj srečno končala.

“Hja, v Helios sem se preselil z velikimi pričakovanji, malce ti tudi okolica napolni glavo in potem je še huje, če ti ne gre po načrtih. Med pripravami sem dobro igral, potem sem naenkrat sedel na klopi. Prikradejo se ti črne misli in prepričan sem, da to vpliva tudi na poškodbe, kar se mi je potem res pripetilo. Vseeno sem v sezoni 2007/08 igral v jadranski ligi, čeprav so nekateri trenerji v Kopru trdili, da bodo pojedli trenersko licenco, če bo kdorkoli iz takratne ekipe zaigral na tej ravni, haha.”

> Iz Domžal ste nato odšli v Španijo ...

“Ja, igral sem za klub Santa Pola v 3. ligi. Lastnik je bil neki bogati gradbenik, ki je menda imel v svoji zbirki tudi avtomobil za 15 milijonov evrov, na tekme pa se je vozil z rolls-royceom. Na večino gostovanj smo potovali z letalom, plačila niso nikoli zamujala niti za en dan, pa še mesto je bilo ob morju, v bližini Alicanteja. Takratnega trenerja sem letos zasledil tudi v štabu španske reprezentance na EP, čeprav ni imel kakšne pomembnejše vloge, pa tudi ekipo je vodil dokaj čudno. Vendar mi ni žal. Bila je dobra izkušnja, kako je živeti v tujini.”

> Bi še poskusili?

“V Portorožu sem zadovoljen, vsekakor pa danes ne bi več odšel na vrat na nos. Izredno študiram na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani in tudi mlajšim soigralcem skušam dopovedati, naj končajo vsaj srednjo šolo. Danes o košarki in vsem ostalem razmišljam precej drugače kakor pred leti.”

> Komu boste predali štafeto?

“Odločil sem se za svojega trenerja iz mlajših kategorij Sama Šinkovca, ker me zanima, ali nas bo prišel pogledat na kakšno tekmo.”BORIS PLANINC

---