Pol milijona za razvoj košarke

Evropskega prvenstva v košarki je v praksi že dolgo konec. Edino, kar je o tem tekmovanju bilo še nejasno, je bil poslovni izid. In ta je po podatkih, ki so jih včeraj posredovali, pozitiven.

LJUBLJANA > Tiskovna konferenca Košarkarske zveze Slovenije (KZS) o izkupičku evropskega košarkarskega prvenstva je postregla z dvema vrstama podatkov: o neposrednih dokončnih stroških in dobičku ter o bolj izmuzljivih podatkih iz analize stroškov in koristi, ki jo je na podlagi ankete med obiskovalci EP ter podatkov KZS pripravil Igor Ivašković z Ekonomske fakultete v Ljubljani, sicer bivši košarkar novomeške Krke.

Finančno poročilo EP je pokazalo, da je čisti dobiček organizatorja 510.000 evrov. Skupni dobiček je sicer znašal slab milijon evrov (960.000), zmanjšan za 450 tisočakov davka od dobička. Skupno so prihodki EP znašali 13,89 milijona, stroški pa 12,93 milijona evrov.

Organizatorji so predvsem presegli načrt prodaje vstopnic, pri čemer pa velja omeniti, da so jih veliko brezplačnih razdelili po zahtevah Fibe Europe, precej jih je šlo pokroviteljem, največ pa šolski mladini. Prodajni načrt je bil sicer zasnovan konzervativno, a se je na koncu izkazalo, da so povsod, z izjemo Jesenic, prodali več. Za koprsko Bonifiko so predvideli 10.450, prodali pa so jih kar 114 odstotkov več, 22.455. Na Jesenicah, ki so gostile skupino z držav bivše Jugoslavije in Litvo, so predvidevali 31.800 gledalcev, na koncu so jih našteli 30.404 s plačano vstopnino. Skupno so za EP prodali 182.126 vstopnic, načrt je bil 144.800. Zanimivo pa je razmerje med prodanimi in podarjenimi kartami: 148.820 jih je bilo podarjenih (v to so vključene tudi akreditirane osebe). Skupen obisk je torej znašal 330.946 gledalcev ali povprečno 3677 na tekmo. To naj bi bilo po primerljivih podatkih več kot na ostalih prvenstvih stare celine. Vstopnice so v proračun tekmovanja (tu so še pokrovitelji, kotizacije, del nastanitev in TV pravice) navrgle skoraj pol prihodkov, 5,6 milijona evrov.

Pol milijona evrov dobička je seveda premalo za gradnjo košarkarskega centra, kar je bil cilj KZS. Kam bodo torej šla sredstva? “Vse bo šlo za razvoj košarke in za delo z mladimi. Gradnja centra je trenutno utopična, ampak mar ni bila pred desetimi leti taka tudi kandidatura za EP?” meni predsednik KZS Roman Volčič.

Velja omeniti tudi, da je strošek obnove športnih dvoran znašal 9,8 milijona evrov (4,2 mio. je evropskih sredstev), pri čemer sta v celoti iz lastnih sredstev nujna dela v dvoranah izvedli občini Celje in Ljubljana. Prvi so za to namenili pol milijona, drugi pa 100 tisočakov za potrebe dvorane Tivoli.

Druga plat predstavitve finančnega poročila je bil poskus izračuna finančnih učinkov EP na slovensko gospodarstvo in proračun, pri čemer gre bolj za projekcijo, saj vsi podatki iz raznih razlogov niso povsem preverjeni. Nastal je na podlagi odgovorov 2751 anketirancev, podatkov KZS ter primerjalnih podatkov statističnega urada. Pri čemer, recimo, ne izvemo, za koliko se je povečalo število nočitev ali koliko je na bruto domači proizvod (BDP) vplivalo prvenstvo.

Po ocenah je tako število tujih turistov znašalo 31.480, vsak je dnevno porabil v povprečju 179,61 evra (slovenski obiskovalec 82,32 evra). Obiskovalci so na tekme prihajali večinoma s prijatelji (v povprečju v skupinah s 6,4 osebe), povprečno pa je obiskovalec v Sloveniji bival 5,7 dni. Skupna neposredna finančna korist Slovenije je ocenjena na 32,3 milijona evrov.

ROK MAVER

---