Otipljiv dobiček EP je vpis otrok
Šport
03. 01. 2014, 16.24
Če je kaj, kar je v minulem letu združilo razdvojene Slovence, potem je to bilo domače evropsko prvenstvo v košarki. Košarkarska zveza Slovenije (KZS) je namreč z izjemno učinkovitim marketingom tudi dvomljivce vsaj za nekaj časa prepričala, da je bil nastop slovenske reprezentance za šolsko petico.
Slovenska reprezentanca je imela med EP izjemno podporo s tribun Foto: Leo Caharija
KOPER
> Kdor je razmišljal racionalno, petega mesta ni jemal za čisto zlato, zato je bil malodane razglašen za narodnega izdajalca. A na koncu vedno vse povedo številke. Te pa so: peto mesto je drugi najboljši slovenski izkupiček na prvenstvih stare celine. In da velja pri tem upoštevati, da je manjkalo kakih 40 odličnih košarkarjev, da je bil daleč največja zvezda Francoz Tony Parker, ki je nato domov odpotoval ves blažen z zlatim odličjem okoli vratu. Prvenstvo je bilo dolgo, in na koncu smo bili utrujeni tako tisti, ki smo spremljali dogajanje vse od vložitve kandidatur, kot tudi najboljši košarkarji. Tudi krovna evropska organizacija Fiba je ugotovila, da je sedanji ustroj tekmovanja le predolg maraton, ki pa se bo ponovil še dvakrat - 2015 v Ukrajini in nekje (gostitelj še ni znan) leta 2017, nato pa bodo skupinskemu delu tekmovanja takoj sledili izločilni boji.
Evropsko prvenstvo je pred TV ekrane in na trge prikovalo lep del Slovenije. V predtekmovanju so najbolj šle v promet vstopnice za tekme v Kopru, v Celju so bile popolnoma razprodane tekme slovenske reprezentance. Koprska skupina je pred začetkom tekmovanja veljala za eno najmočnejših, a se je pozneje izkazalo, da je bila v resnici najmočnejša slovenska skupina v Celju, saj so so se vse tri ekipe, ki so se od tam prebile v drugi del tekmovanja, uvrstile v četrtfinale (Španija, Hrvaška, Slovenija). Ljubljanska, ki je veljala za najslabšo, je v četrtfinale prispevala poznejšega prvaka Francijo in presenetljivo šesto Ukrajino. Iz Jesenic se je v izločilne dvoboje uspelo prebiti Litvi in Srbiji, iz koprske skupine pa je do tja uspelo le Italiji. Vrh je po prevladi Španije doživel spremembo, saj je prvi naslov v zgodovini osvojila Francija, ki je v finalu premagala Litvo, Španija pa seje morala zadovoljiti z bronom, potem ko je v malem finalu odpravila Hrvaško.
Kaj nam je ostalo?
Kaj je tri mesece po EP ostalo od tekmovanja? Malo oprijemljivega. V mestih gostiteljih košarka ni napredovala, niti ni videti, da bi gojila večje ambicije. Celje in Jesenice s svojima tretjeligašema nista nič bolj košarkarska, kot sta bila pred letom dni, Ljubljana pa je v tej zgodbi tako ali tako izven konkurence. V Kopru je naslednik KK Koper mladi, UKK Koper, na zad-njem mestu v drugi ligi. In za košarko v tem mestu je vsak dan manj zanimanja in upanja. Ko se je kovala koprska kandidatura, je bilo slišati povsem nasprotne napovedi. Edino, kar ostaja mestu in regiji, je prenovljena dvorana Bonifika, njena nova zunanja podoba, pa še nov obratujoči lokal ob dvorani.
Nekateri se sprašujejo, če je bila obnova res vredna 2,5 milijona evrov. To je seveda zunanjim opazovalcem težko oceniti, zato se v to ne bomo spuščali. V vsakem primeru je bila dvorana potrebna obnove, zato je zahvaljujoč EP v košarki zdaj prenovljena za vsaj dve petletki. V veliki meri z evropskimi sredstvi. Zdaj je samo potrebno najti junake, ki ji bodo dali vsebino, kot si jo tak objekt zasluži. A se bojimo, da bomo na mednarodne tekme domačih ekip v njej morali še kar dolgo čakati. V Bonifiki so bile že nepozabne velike košarkarske in rokometne tekme. Ironija usode je, da so bile spomladi zadnje, saj je maja vzel slovo RK Cimos.
V Koračevem pokalu sta pred približno dvema desetletjema igrala Postojna in Koper, nekaj časa sta bila oba tudi v srednjeevropski ligi SBA. Oba zdaj živita iz rok v usta v drugi ligi, a v letu eurobasketa na Primorskem vse le ni bilo tako črno. KK Portorož je poskrbel, da naša regija ni več siva lisa na slovenskem prvoligaškem zemljevidu. V prvi ligi se odlično drži na četrtem mestu, ki prinaša igranje v ligi za prvaka. KK Plama pur je novinec v 2. SKL, kjer odlično igra in je trenutno na drugem mestu, obenem pa je v Ilirski Bistrici sprožila izjemno košarkarsko evforijo. Bistričani so uspešni s skromnim proračunom.
Za velike tekme velik denar
Potrebno se bo sprijazniti, da so za velike športne zgodbe potrebni denar in ustrezne dvorane. Sponzorji, če se že najdejo, svoje zamisli in ambicije raje razvijajo v večjih središčih in večjih dvoranah. Da bi v manjših krajih igrali evropske pokale ali celo evroligo, kot se je to dogajalo še pred desetletjem (na primer v Laškem ali Novem mestu), je zdaj nemogoče.
Kaj je dobiček?
Finančni dobiček (ali izguba) naj bi bil znan po 15. januarju, ko ga bo KZS sporočila. Operativni stroški EP so bili grobo ocenjeni na deset milijonov evrov. Tako nam je konec septembra povedal direktor podjetja EuroBasket 2013 Aleš Križnar. Organizatorji so neposredno po koncu tekmovanja sporočili, da je v Slovenijo prišlo 55.000 tujih gostov. Največ je bilo seveda Hrvatov in Italijanov.
Otipljiv dobiček predstavlja bistveno večji vpis otrok v košarkarske šole in društva. Ta so beležila med 20 in 30-odstotkov več otrok, ki bi si želeli postati novi dragići. Nočitve uradnih udeležencev in navijačev so nekoliko dvignile septembrske turistične indekse. Marsikje so se zato morali opravičiti svojim stalnim gostom, da žal zanje ni prostora. Bodo prihodnje leto spet prišli? ROK MAVER