Kakšna so lahko realna pričakovanja od slovenske odprave v Carigrad?

KOŠARKA> Moteče je namreč že to, da se svetovno prvenstvo (naslov prvaka brani Španija) označuje kot manj pomembno, ker na njem ne “delijo” vstopnic za olimpijske igre. Vendar pa je precej razlik med vzroki za odpovedi številnih zvezdnikov. Nekateri praktično skoraj celo desetletje niso spustili celinskih in drugih tekmovanj, zato je njihova odločitev za prosto poletje med SP, ki vstopnico za olimpijske igre daje le svetovnemu prvaku, čisto razumljiva. Nekateri primeri so manj razumljivi, med njimi tudi v slovenski vrsti. Kot je lepo rekel Peter Vilfan, nekoč bi se za nastop na SP v državnem dresu tudi stepli.

Niso jezdili evforije

Po evropskem prvenstvu septembra lani na Poljskem, ko je vsa Slovenija dihala z izbrano vrsto, ki je v največji meri zaradi nesrečnega spleta okoliščin ostala brez zasluženega odličja, je bilo moč pričakovati, da bo v zenitu reprezentančne kariere najbolj nadarjena slovenska generacija jezdila na krilih evforije.

Toda žal se to ni zgodilo - Jure Zdovc je po letu dni mandata odstopil, ne brez polemik, spomladi so sledile odpovedi - največ prahu je dvignila odpoved Erazma Lorbka - oziroma odločitev novega selektorja Memija Bečirovića, da nekaterih, ki so že oblačili državnih dres, ne vpokliče. Ker so številni navijači še pred zapleti s prihodom nekaterih nosilcev igre preventivno kupili aranžmaje za Turčijo, se tam izbrani vrsti obeta številna podpora. Mnogi pravijo (tudi spodaj podpisanemu), da bi se zdaj potovanju, če bi lahko, odrekli. Torej je pred to reprezentanco, ki jo lahko označimo za vmesno, saj je za prihodnje EP moč pričakovati najmočnejšo zasedbo, pomembna naloga - potrditi pridobljeno zaupanje z EP in hkrati ovreči dokaj razširjeno nezaupanje javnosti v domet Bečirovićevih izbrancev.

Priprave ne kažejo popolne slike

Če gledamo pripravljalno obdobje, potem izkupiček ni ravno bleščeč, toda pripravljalne tekme so namenjene preizkušanju in uigravanju in ne rezultatu. Morda še največji spodrsljaj je bil poraz v Mariboru z Novo Zelandijo po dveh podaljških, ki mu je ob poškodbah botroval slab pristop igralcev. Prav številna nihanja v igri na 15 pripravljalnih tekem in slabo odigrane končnice puščajo dvome pred sobotnim startom SP. Upoštevati je potrebno, da je Beno Udrih po tednu dni zapustil reprezentanco in da je marsikaj odvisno od zdravega in razpoloženega Gorana Dragića, ki je prišel šele na turnir na Kitajsko, nato pa zadnje tekme igral ob zdravstvenih težavah. Ker je branilska vrsta močnejši del ekipe, je logično, da je slaba forma organizatorja igre Jake Lakoviča vplivala na igro, saj je centrska vrsta tokrat šibkejša točka ekipe. Kljub temu pa ji je potrebno dati priznanje za prizadevnost. Še najbolj konstanten je bil krilni igralec Boštjan Nachbar. Optimizem zbuja dejstvo, da je Lakovič formo vselej dvignil na tekmovanjih in da se Dragić prebuja. Slovenija pa je na začetku tekmovanja vedno igrala bolje, kot so kazale priprave. Naj bo tako tudi letos, na “nepomembnem” SP.

ROK MAVER