Španija in Francija, prebujena tigra

Finale pred finalom. Tako bi lahko označili polfinalni obračun Španije in Francije, dveh glavnih favoritov za naslov evropskega prvaka. To bo tudi ponovitev sklepnega obračuna z EP 2011 v Litvi, kjer so slavili Španci.

Tony Parker (v modrem dresu) je motor francoske reprezentance Foto: Leo Caharija
Tony Parker (v modrem dresu) je motor francoske reprezentance Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Da velike ekipe začenjajo turnir zadržano oziroma lahkotno in nato stopnjujejo tekmovalno intenzivnost in rezultate, je znano. Pred izločilnimi boji je bilo zavoljo predstav in izidov veliko ugibanj, ali sta Španija in Francija zgolj papirnata tigra. Po prvih četrtfinalnih tekmah dvomi še niso razblinjeni, je pa že jasno, da obe ekipi premoreta nekaj sijajnih posameznikov.

Španija ima širši (napadalni) razpon: Rudy Fernandez, Sergio Rodriguez, Victor Claver, Sergio Llull, Fernando San Emeterio so vsi po vrsti izjemni strelci. Skoraj vsak od njih lahko doseže prek 20 točk. Proti Srbiji so v četrtfinalu, kjer se niso pretirano naprezali, denimo dosegli 13 trojk v 25 poskusih. Francija, ki je vložila precej več energije za preboj v polfinale, pa je v dobrem in slabem odvisna od Tonyja Parkerja. Skoraj ni dvoma, da bo skrb za slovenskega krvnika v četrtfinalu prevzel Ricky Rubio, ki slovi kot obrambni specialist.

Pri zaustavljanju prodornega Parkerja pa bo še bolj pomembna vloga Marca Gasola, ki je bil lani proglašen tudi za najboljšega obrambnega igralca lige NBA. Po drugi strani bodo skušali galski petelini obremeniti centra Memphisa z osebnimi napakami in ga spraviti iz rakete. Francozi imajo še vedno precej preglavic z metom z razdalje. Zanj se niti ni odločajo pogosto - s Slovenijo so trojke denimo metali 10:3 - zato je skoraj gotovo, da se bodo gibljivi Španci občasno odločili za kakšno consko različico.

Zanimiv bo tudi selektorski obračun Juana Orenge in Vincenta Colleta, ki so ju pred prvenstvom označevali za najšibkejša člena obeh reprezentanc.

ALEŠ SORTA


Najbolj brano