Pogrešali jih bomo

Evropsko košarkarsko prvenstvo so obeležile tudi odpovedi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Pogrešali bomo vsaj 50 igralcev, ki bi imeli na parketu bolj ali manj vidne vloge.

NOVA GORICA > Zakaj tolikšno število odpovedi? Objektivnih razlogov je več. Prvi je ta, da Slovenija gosti evropsko prvenstvo (EP) leto po olimpijskih igrah, ki so tudi za košarkarje največji športni dogodek. Na EP 2013 pa se ne bo delilo olimpijskih vozovnic, pač pa “le” vstopnice za svetovno prvenstvo (SP), ki pa vendarle ne sodi v isti rang kot olimpijske igre. Drugi razlog je zgoščen koledar. Evropska klubska sezona se običajno zavleče še v junij, potem pa praktično brez premora sledijo še dolge reprezentančne priprave in EP, ki je na sporedu šele septembra. Ob koncu EP se morajo igralci že priključiti svojim klubom, saj je pred vrati nova sezona.

Ponuja se nekaj možnih rešitev, a je vprašanje, če so uresničljive. Prva je ta, da bi skrajšali klubsko sezono, kar je ob kopici prepletenih interesov skoraj nemogoče. Druga je, da bi EP organizirali vsaka štiri leta. Zamisel je že bila na papirju, a je niso vpeljali v prakso. Tudi tu ima seveda evropska veja FIBE svoj izračun. Tretja je sprememba termina, po katerem bi EP pripravili denimo julija, po koncu nogometnega EP ali SP.

Prav v primerjavi z nogometom lahko izluščimo še en razlog košarkarskih odpovedi, ki je povezan tudi s koledarjem. Košarkarji imajo praviloma že sklenjene pogodbe pred začetkom klubske sezone, zato jim dokazovanje in dobre igre na EP po materialni plati praktično ne prinašajo ničesar. Tudi premije oziroma dnevnice so zanemarljive. To so torej objektivni razlogi odpovedi, subjektivnih je seveda še bistveno več. Tu so v prvi vrsti poškodbe. Nekateri potrebujejo počitek, drugi so napovedali reprezentančni umik, v posebno poglavje pa sodi čakanje na podpis pogodbe z novim klubom, stare zamere, klubske zahteve ...

Koga bomo torej v Sloveniji pogrešali? V prvo kategorijo sodi zvezdniški trojček iz lige NBA, ki je tudi z igrami v reprezentančnem dresu obeležil novo tisočletje v evropski košarki: Dirk Nowitzki (Nemčija), Pau Gasol (Španija) in Andrej Kirilenko (Rusija). Na EP bo iz kategorije veličastnih igral le Francoz Tony Parker. V drugi razred bi uvrstili igralce, ki nimajo takega zvezdniškega statusa, a bi v reprezentanci pomenili veliko dodano vrednost. V to kategorijo sodijo: Juan Carlos Navarro, Serge Ibaka (oba Španija), Joakim Noah (Francija), Dimitris Diamantidis (Grčija), Danilo Gallinari, Andrea Bargnani (oba Italija), Erazem Lorbek, Beno Udrih (oba Slovenija), Luol Deng, Joel Freeland (oba V. Britanija), Nikola Peković (Črna gora), Andriš Biedrinš (Latvija), Miloš Teodosić (Srbija) in Zaza Pačulia (Gruzija).

Tretja kategorija je najštevilčnejša in jo tvori skupina košarkarjev, ki po svoji kakovosti vsekakor sodijo v reprezentanco. To so Felipe Reyes, Nikola Mirotić (oba Španija), Mickael Pietrus, Ronny Turiaf, Kevin Seraphin (vsi Francija), Viktor Hrjapa, Saša Kaun, Timofej Mozgov, Andrej Voroncevič (vsi Rusija), Novica Veličković, Duško Savanović, Zoran Erceg, Milan Mačvan, Vladimir Micov (vsi Srbija), Sofoklis Schortsanitis, Nick Calathes, Kosta Koufos (vsi Grčija), Daniel Hackett, Stefano Mancinelli, Angelo Gigli (vsi Italija), Marko Tomas, Zoran Planinić, Marko Popović (vsi Hrvaška), Saša Vujačić (Slovenija), Simas Jasaitis, Paulius Jankunas (oba Litva), Chris Kaman, Dennis Schröder, Elias Harris (vsi Nemčija), Pops Mensah Bonsu (V. Britanija), Aleks Len (Ukrajina), Gal Mekel (Izrael), Davis Bertans (Latvija), Toko Šengelia (Gruzija), Matt Lojeski (Belgija), Enes Kanter, Omer Onan (oba Turčija). Na seznamu manjkajočih pa smo bržkone izpustili še koga ... ALEŠ SORTA

---