Dve medalji v desetih letih

Konec je prvega dela tekmovanj na eurobasketu, ki je ob prisilni izenačenosti ekip prineslo kar nekaj presenečenj. Preverili smo, kako uspešni so bili prireditelji prvenstev v zadnjih 20 letih.

CELJE > Prav toliko let je junija minilo od prvega nastopa slovenskih košarkarjev na prvenstvih stare celine. Od leta 1993 pa do danes niso izpustili niti enega nastopa.

Prirejanje prvenstva je povezano z velikimi stroški, dobiček pa prirediteljem še zdaleč ni zagotovljen. Še posebej v zadnjih letih, ko je evropski del krovne košarkarske organizacije Fiba sredi prvega desetletja novega tisočletja, ko je bil ves svet v gospodarskem razcvetu, začel pobirati kotizacijo za organizacijo evropskih prvenstev. Osem milijonov evrov sta morali odšteti Poljska za EP 2009 in Litva za EP 2011, za leto 2013 pa že ni bilo več države, ki bi po napovedih kandidature vanjo resno zagrizla. Z izjemo Slovenije, ki pa je pozneje ugotovila, da je znesek za te čase absolutno previsok.

Države, ki gostijo velike športne dogodke, jih seveda skušajo izkoristiti tudi za tekmovalni uspeh. Če recimo za rokometna prvenstva velja, da je tam domače igrišče pogosto pomemben faktor do tekmovalnega uspeha, pa podatki iz košarkarskih igrišč kažejo drugače. Do odličij ne vodi nobena bližnjica, kvečjemu je pot zaradi velikega pritiska na plečih domače ekipe še težja, kot bi bila v tujini.

Tako je 100-odstotno domače prvenstvo izkoristila le Nemčija leta 1993. To je bilo v tistem trenutku nedvomno veliko presenečenje, ki pa, če se vzame širši kontekst, ni tako veliko, kot se je zdelo takrat. V tistih letih se je zarisala nova geografija Evrope, na več držav sta razpadli svetovni košarkarski velesili Sovjetska zveza in Jugoslavija, del katere (Srbija in Črna gora) je bil zaradi sankcij izključen iz velikih tekmovanj. Grčija, ki je gostila EP leta 1995, je zaostala tik za medaljami in je bila velika osmoljenka. Španija je priredila EP čez dve leti, a ni še imela generacije, ki bi lahko posegla po odličju in je končala na petem mestu. Dve leti zatem je tudi Francija pričakovala medaljo, a jo je čakalo razočaranje s četrtim mestom. Turki so se izkazali na domačem prvenstvu leta 2001 in takrat potrdili, da lahko odlično igrajo le pred domačim občinstvo. Le v finalu so morali priznati premoč ZRJ.

Švedska je EP leta 2003 dobila zaradi promocije košarke in zato ni bilo nič presenetljivega, če je bila na koncu zadnja, 16. Naslednja prireditelja sta samozavestno napovedovala zlato odličje. Srbija in Črna gora je doma leta 2005 doživela šok in izpadla v dodatni tekmi za četrtfinale s Francijo, Španija, dve leti zatem na vrhuncu moči, pa se je morala zadovoljiti le s srebrno kolajno. Poljska je leta 2009 zasedla deveto mesto, prav gotovo pa so bistveno več kot peto mesto pred dvema letoma pričakovali tudi Litovci. ROK MAVER

---