Dimitrij Grlj: “Poraz s Francozi ni presenetljiv”

Dimitrij Mitko Grlj je eden od pionirjev bistriške košarke, ki je zacvetela ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja. Bil je trener zlate generacije KK Lesonit, ki je pred skoraj 50 leti nastopal v prvi jugoslovanski košarkarski ligi.

Dimitrij Mitko Grlj (stoji prvi z desne) v bistriškem športnem parku z ekipo KK Lesonit iz leta 1964, ko so se uvrstili v prvo   ligo SFRJ
 Foto: Arhiv Pn
Dimitrij Mitko Grlj (stoji prvi z desne) v bistriškem športnem parku z ekipo KK Lesonit iz leta 1964, ko so se uvrstili v prvo ligo SFRJ  Foto: Arhiv Pn

ILIRSKA BISTRICA > Dimitrij Mitko Grlj je nedvomno eden najbolj znanih ljudi na Bistriškem. Čeprav se že dolgo več ne ukvarja aktivno s športom (kot učitelj telovadbe je vzgojil mnogo rodov bistriških košarkarjev), ga ves čas spremlja. V teh dneh, ko je košarka v središču pozornosti slovenske javnosti, pa še toliko bolj.

“Najprej bi rad omenil, da so košarko v Bistrici začeli igrati že pred drugo vojno, leta 1938. Prva leta po vojni je med mladimi prevladovala odbojka, 1956 pa je bila ustanovljena košarkarska sekcija pri TVD Partizan. Potem je šlo navzgor. Odbojka je zamrla, košarka pa napredovala od osvojenega naslova tedanjega okraja Koper, preko druge in prve slovenske lige do uvrstitve v zvezno ligo leta 1964. S preselitvijo v dvorane, ki jo tedaj v Bistrici ni bilo, je košarka počasi zamrla,” je začel pripoved o bistriški košarki Dimitrij Grlj.

Sedaj so Bistričani dočakali renesanso košarke v novem KK Plama-pur, ki se je uvrstil v drugo ligo. “Kolikor pač spremljam novi klub, moram reči, da so me prijetno presenetili, kar me izredno veseli. Imajo pravi pristop k igri in dobre sponzorje.”

Kako bi primerjal današnjo košarko s tisto iz njegovih časov? “Mogoče bi ponovil, kar je povedal Ivo Daneu, da je bila košarka v naših časih bolj ljubiteljska, čeprav je bil pristop k igri profesionalen. To bi veljalo tudi za bistriško košarko od petdesetih let do nastopanja v prvi jugoslovanski ligi. V Bistrici smo tedaj igrali sami domačini in šele pozneje smo dobili nekaj okrepitev iz Ljubljane.”

Grlj dodaja tudi primerjavo z višino in močjo tedanjih in današnjih košarkarjev. “V našem prvoligaškem klubu sta bila najvišja Andrej Žnidaršič Buco in Rajko Grlj, ki pa sta merila komaj nekaj nad 190 centimetrov. V naših časih je prevladovala tehnika, danes pa gre vse na moč. V mojih časih, na primer, ni nihče pomislil, da bi lahko zabijal žogo v koš.”

Na vprašanje, če spremlja evropsko prvenstvo, ki je tako rekoč obsedlo vso Slovenijo, odgovarja: ”Že pred 14 dnevi sem napovedal, kako se bo prvenstvo razpletlo in da si bodo medalje razdelili Španci, Francozi, Italijani, pa morda katera od reprezentanc s prostora bivše Jugoslavije.”

Poraz Slovenije ga torej ni presenetil? “Sploh ne, ker imamo pač premalo dobrih igralcev. Začutil sem, da Francozi in Španci rastejo in da si ne morejo več privoščiti porazov, čeprav sem upal, da se motim.”

TOMO ŠAJN


Najbolj brano