“Trgali” so do konca

Učinek košarkarjev, ki včasih opravljajo za povprečnega navijača nevidno delo, v katerem pretežno ni košev in podaj, je včasih težko merljiv. Tak je bil na EP tudi Koprčan Nebojša Joksimović.

LJUBLJANA > Za hirajočo koprsko košarko je bil nastop na EP njenega najbolj izrazitega predstavnika Nebojše Joksimovića vsaj majhen obliž. 32-letni branilec je bil po tekmi z Ukrajino in pred obhodom obeh navijaških con zelo dobre volje.

> Kaj bi povedali, ko potegnete črto pod 11 tekmami?

“Seveda sem dobre volje. Prvenstvo smo lepo končali z zmago nad Ukrajino, ki je zame največje presenečenje turnirja. Škoda je, da nismo osvojili medalje. Bili smo ji blizu, toda nismo imeli sreče pri križanju s četrtfinalnim tekmecem iz druge skupine. Naleteli smo na Francoze. Nekajkrat smo se med tekmo vračali v igro, dali smo vse, kar smo lahko, a pač ni šlo. V slačilnici smo si lahko brez nelagodja pogledali v oči in šli mirne vesti naprej.”

> Igrali ste bodisi kot organizator igre bodisi kot “pitbul” v obrambi, posebej na Belinelliju in Spanulisu. V zbirki vam manjka Parker. Ste bili psihično že pripravljeni, da boste pazili tudi nanj?

“Pripravljen sem bil na vse igralce, ki so v rotaciji. Seveda sem si tega želel, ampak spoštovati moraš vsako odločitev selektorja. Daleč od tega, da bi bile zato kakšne zamere. Če bi bil v igri, bi se bil pripravljen stepsti, provocirati, karkoli naredit, da ga zaustavimo. Ampak tisti, ki so ga pokrivali, so dali vse od sebe. V polfinalu je Parker Španijo skoraj sam premagal. Ima tako kakovost, da ga lahko samo spoštuješ.”

> Kaj je vam osebno prinesel nastop na EP, v katerega ste padli dva dni pred pripravami?

“Zgodilo se je kot v kakšnem filmu, čez noč. Ko sem dobil vpoklic, nisem dosti razmišljal, želel sem si odigrati to prvenstvo, o motivu ni potrebno niti govoriti, ko se prvenstvo dogaja na domačih tleh. Ni mi žal, vesel sem, da sem bil del tega velikega dogodka. To se zgodi enkrat v življenju in kaj takega starejši ne bomo doživeli, vprašanje pa je tudi, če ga bodo mlajši.”

> Vsi hvalite odlično občinstvo. Kaj vam ta podpora konkretno prinaša na igrišču?

“Trgali smo do konca, nismo imeli “rešpekta” do nikogar. Pustimo ob strani nepomembna poraza, ki sta bila plod pomanjkanja energije in moči. Vsak lahko samo čestita za navijanje, v Sloveniji še nisem občutil česa podobnega.”

> V izbrano vrsto prihajate vsakih šest let. Kaj zdaj to pomeni za reprezentančno prihodnost?

“(smeh) Naj vas popravim, na evropska prvenstva prihajam vsakih osem let, na svetovna pa vsakih šest. To pomeni, da bom naslednjič igral, ko bom star 40 let. Dvomim, da se bom takrat odzval. Ne, nič ne morem reči, težko je napovedati, kaj bo jutri. Zdaj je na vrsti klubska sezona.”

> Kdaj se boste pridružili Olimpiji?

“Vračajo se iz Italije, zato domnevam, da v torek. Želim čim prej na trening, saj bo 2. oktobra že slovenski superpokal.”

RM

---