Domačin Martin Štendler drugi na 105 kilometrov

Škofjeločan Janez Justin mlajši je zmagal na 105-kilometrskem gorskem teku Ultra pušeljc trail, ki je bil vrhunec festivala gorskega teka štirih tekem v Podbrdu. Progo s 13.600 metri višinske razlike je pretekel v 13 urah, 58 minutah in 15 sekundah.

PODBRDO > Domači gorski reševalec iz Podbrda in rekorder proge (to mu je uspelo lani z okroglimi 13 urami) Martin Štendler je po krizi v zadnji četrtini proge vendarle ohranil drugo mesto s časom 14:16,32. Tako je razveselil organizatorje iz domačega turističnega društva, ki so tridnevni festival štirih tekem na progah, ki so segle v šest občin, izpeljali ob pomoči 500 prostovoljcev s Tolminske in tudi drugih slovenskih krajev. Najdaljša proga je segla od Hudajužne na Primorskem do gore Ratitovec na Gorenjskem. Bron si je priboril Tržičan Klemen Zupan (14:27,38).

Boj za vstop na oder za najboljše je bil kar trd. Na četrtini proge sta bila vodilna povsem izenačena. Na polovici proge si je Štendler priboril deset sekund prednosti. Do treh četrtin preizkušnje jo je povečal na 20 sekund, kar pa je na tako ekstremni progi zelo malo. Pred zadnjim vzponom je Štendler zašel v krizo. Janez Justin ga je 12 kilometrov pred ciljem ujel in prehitel za sedem minut. Do zaključnega dolgega spusta v Podbrdo je prednost po večal na 13 minut. Justin je imel več moči od Štendlerja tudi na spustu, kjer je pri dobil še pet minut. Tretjeuvrščeni Zupan vodilne dvojice ni ogrožal.

Strnad junak maratona

Zmagovalec druge najzahtevnejše prireditve festivala, gorskega tekaškega maratona na 42 km, je postal član Nanosa Simon Strnad. V Podbrdu se je sicer na festivalu gorskega teka zbralo več kot 450 tekmovalcev in rekreativcev iz 12 držav. Gorski maraton na 42 kilometrov s 5600 metri višinske razlike, z najnižjo točko na 360 metrih in z najvišjo tik pod Črno prstjo - na 1760 metrih nad morjem je Strnad pretekel v štirih urah, 23 minutah in 8 sekundah. Rekord proge je bil za tokratno konkurenco nedosegljiv. Slovenskega drži bronasti s SP na isti progi iz leta 2016, Novogoričan Mitja Kosovelj (3:46,33). Strnad je imel resno konkurenco v Kamničanu Boštjanu Pintarju, ki je večji del tekme zaostajal za manj kot minuto, nato pa je omagal in ga je prehitel še someščan, na koncu srebrni Matic Čačulovič (4:34,19). Pintar je za bron dosegel čas 4:35,09.

Med ženskami je zmagala Ptujčanka Nastja Trstenjak, ki je za progo porabila pet ur, 20 minut in 25 sekund. Drugo mesto je osvojila članica Nanosa iz Podnanosa Mihaela Tušar (5:25,30), tretje pa Katarina Ferlin (Rajd Ljubljana) 5:30,55.

Po gorskem maratonu so tekli še otroci in mladina. Najstarejše (U-15) je čakal gorski tek na tri kilometre. Med fanti je zmagal član KGT Papež iz Kamnika Aleš Prelovšek, ki je progo premagal v dobrih šestih minutah (6,16). Drugi je bil Žirovec Drejc Erznožnik (6,20), tretji pa Izak Poljanšek (KGT Papež Kamnik, 6,35).

Med dekleti so na zmagovalni oder stopile Loti Rotar (Medvode, 6,35), Lucija Medja (AK Radovljica, 7,13) in Zoja Levec (AK Postojna, 7,23).

Festival je turistična priložnost

Že od leta 2002, ko so v Podbrdu z gorskim maratonom štirih občin začeli z vsakoletnim prirejanjem junijskih gorskih tekov, je gonilna sila direktor prireditve, domačin Jožef Dakskobler, sicer višji gasilski častnik druge stopnje in upokojeni donedavni poveljnik Gasilske zveze Tolmin. Dakskobler je tudi predsednik Turističnega društva Podbrdo, lokalni turistični, planinski in zgodovinski vodnik za Rapalsko mejo. Poudarja, da je ta kraj s 700 prebivalci na koncu Baške Grape zanimiv tudi za tiste, ki jih gorski tek ne zanima,

“V obnovljeni srednjeveški Jakovkni hiši pri cerkvi deluje Turistično informativni center, ki je odprt ta vikend in prihodnji vikend, v juliju in avgustu pa vse dni. Tu so na voljo vse informacije o turistični ponudbi in znamenitostih našega kraja, dogovoriti se je mogoče za vodenje po kraju, okolici, planinah in po Rapalski meji. Podbrdo je bilo namreč v času fašizma del Italije, po vrhovih nad vasjo pa je tekla meja med Italijo in Jugoslavijo, ki se je začela šele na gorenjski strani vrhov. Zapise, fotografije in predmete iz tistih časov hranimo v muzeju Rapalske meje, ki se prav tako nahaja v Jakovkni hiši.”

---