Primorka ena od osmih diamantnih maturantov

Med diamantnimi maturanti, ki so na splošni maturi dosegli vseh 34 točk, je Tinkara Božič iz Vitovelj, dijakinja Škofijske gimnazije Vipava. Na poklicni maturi se z vsemi točkami lahko pohvali deset dijakov iz različnih primorskih srednjih šol.

Diamantna maturantka Tinkara Božič (prva z desne) v družbi z 
zlatimi maturantkami Škofijske gimnazije Vipava  Lucijo Pišot, 
Majo Kobal, Tjašo Žgavec in  Evo Brumat Foto: Bogdan Urdih
Diamantna maturantka Tinkara Božič (prva z desne) v družbi z zlatimi maturantkami Škofijske gimnazije Vipava Lucijo Pišot, Majo Kobal, Tjašo Žgavec in Evo Brumat Foto: Bogdan Urdih

SLOVENIJA >Letošnja generacija maturantov je bila nekoliko uspešnejša od lanske, tako na splošni kot na poklicni maturi. Svojo zrelost je vnovič pokazal tudi sistem zunanjega preverjanja znanja, saj so postopki tekli gladko in brez kršitev izpitne tajnosti. Matura - splošna v sedanji obliki poteka 25 let, poklicna pa 18 - je “zunanja spodbuda, da kakovost v srednješolskem slovenskem izobraževanju lahko raste,” o vlogi zunanjega preverjanja znanja pravi minister, pristojen za izobraževanje, Jernej Pikalo.

Uspešni Primorci

Letos je bilo na tem zunanjem preizkusu uspešnih 90,3 odstotka dijakov, ki so opravljali splošno maturo (lani 88 odstotkov). Nekoliko manj kot lani pa se jih lahko pohvali z najboljšimi uspehi. Diamantnih maturantov, torej tistih, ki so dosegli vseh 34 točk, je osem (lani deset). Z edino primorsko diamantno maturantko se lahko pohvali Škofijska gimnazija Vipava. Prav vse točke je dosegla njihova dijakinja Tinkara Božič. “Rezultat me je presenetil in mi je v veliko osebno zadovoljstvo, saj je tako poplačan ves trud. Recept za uspeh je sprotno delo. Tako je najlaže, čeprav se tega pogosto prepozno zavemo,” je povedala in dodala, da je imela pred prvimi maturitetnimi izpitnimi nekaj treme. “Ko pa sem videla, kako vse skupaj poteka, sem se umirila in je šlo.” Tinkara se veseli počitnic, jeseni pa jo čaka študij biokemije.

Zlatih maturantov, ki so na splošni maturi dosegli od 30 do 34 točk, je 236 (lani 271). Med njimi so tudi gimnazijci iz gimnazij v Idriji, Kopru, Novi Gorici, Piranu, Portorožu, Postojni, Sežani, Tolminu in Vipavi.

Poklicno maturo je uspešno opravilo 91,4 odstotka kandidatov, lani 90,5 odstotka. Zlatih je 345 maturantov poklicne mature (lani 337). Od teh jih je najvišji možni uspeh doseglo 106 (lani 84).

Najvišjega uspeha na poklicni maturi se je razveselilo deset dijakov primorskih srednjih šol: Ana Bitežnik (Nova Gorica), Ines Frančeškin in Eva Pakiž (Postojna), Anja Kobal (Ajdovščina), Matej Legat (Piran) ter Reni Jakomin, Sara Jerman, Tejka Lavrič, Metka Mihalič in Rebecca Spadaro (vsi iz Izole). Morda je med diamantnimi še kdo, kajti vsi niso dali soglasja k objavi svojega imena.

Izjemne uspehe so dosegli maturanti na mednarodni maturi, ki poteka le v Ljubljani, Mariboru in Kranju.

Poklicna ni slabša

Dijaki poklicnih srednjih šol, ki opravijo dodatni predmet splošne mature, lahko nadaljujejo študij na fakulteti, vendar le na smeri, ki je povezana s poklicem, ki so si ga pridobili. Tako določa zakon o visokem šolstvu, ki pa so ga številne fakultete v preteklosti izigravale. Prosta mesta in svoje proračune so polnile tudi z dijaki, ki so se šolali za povsem druge poklice. Očitki, da poklicna matura z dodatnim predmetom postaja lažja pot za vpis na fakulteto, so postajali vedno glasnejši.

Predsednik državne komisije za poklicno maturo Boris Dular poudarja, da poklicna matura ni slabša, ampak drugačna glede na potrebe. “Poleg tega, da maturanti dosežejo izobrazbo, so po opravljeni poklicni maturi usposobljeni tudi za poklic.” Ni torej problem v poklicni maturi, ki je kakovostna, ampak v visokošolskih zavodih, ki ne spoštujejo zakona.

Takšnim visokošolskim zavodom je na prste stopilo ministrstvo za izobraževanje. Pozvalo jih je, naj svoje vpisne pogoje uskladijo z zakonom o visokem šolstvu. Tudi Nakvis, ki na nacionalni ravni potrjuje ustreznost izobraževalnih programov, bi moral bolj dosledno skrbeti, da do zlorab ne bi prihajalo.

Roki za ureditev stanja so dovolj dolgi, da študenti, ki se že šolajo na fakultetah, ki izigravajo zakon, ne bodo oškodovani. “Zaradi tega ne bomo zapirali fakultet, bomo pa pripomogli k temu, da bo na koncu razmerje med vpisanimi in diplomiranimi boljše, ker bodo v univerzitetni ali visokošolski študij prišli z boljšim predznanjem,” namen poziva visokošolskim zavodom povzema minister Pikalo.


Najbolj brano