Zaščito pred ošpicami omogoči le cepljenje

Letos že devet primerov ošpic dokazuje, da Slovenija ni izjema glede nalezljivih bolezni, čeprav je veljalo prepričanje, da smo jih izkoreninili z obveznim cepljenjem. Ošpice so zelo nalezljiva, nevarna, celo usodna bolezen, ki ogroža otroke, ostarele, kronične bolnike, ljudi z imunsko oslabelostjo in nosečnice. Zato zdravniki svetujejo cepljenje.

Značilni izpuščaji se pojavijo štirinajsti dan po okužbi. Foto: CDC/PHIL
Značilni izpuščaji se pojavijo štirinajsti dan po okužbi. Foto: CDC/PHIL

SLOVENIJA > Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v začetku tedna zabeležil letos že deveti primer ošpic. Okužbo so potrdili pri zaposlenem na RTV Slovenija, ki se je okužil od z ošpicami obolelega v zdravstvenem domu. Dan zatem so ošpice potrdili še pri osebi iz Brkinov, ki se je okužila v BiH.

Pomembna je dokumentacija

Načeloma so proti ošpicam zaščiteni vsi, rojeni po letu 1960. Po besedah Ondine Jordan Markočič z NIJZ pa naj ljudje v osebni zdravstveni dokumentaciji preverijo, ali so bili cepljeni z dvema odmerkoma, kar šele omogoči zaščito. Vsak, ki pride v stik z obolelim za ošpicami, naj se takoj javi na območni enoti NIJZ zaradi obravnave. Cepljenje precej verjetno prepreči izbruh ošpic, a ga morajo opraviti v 72 urah po stiku. Nosečnice, dojenčki, mlajši od šest mesecev in ljudje z okrnjeno imunostjo morajo najkasneje v šestih dneh po stiku z obolelim prejeti intravenske imunoglobuline.

93-98%

cepljenih z enim odmerkom je zaščitenih proti ošpicam

97-99%

po dveh odmerkih je trajno zaščitenih

O ošpicah

Ošpice povzroča zelo nalezljiv virus. Bolezen se prenaša kapljično, s kužnimi izločki iz nosu in žrela. Oboleli je kužen štiri dni pred izpuščajem in štiri po njem. Bolezen se prenaša hitro. Od okužbe do prvih znakov bolezni poteče deset dni, prebolela bolezen pa omogoči trajno zaščito. Posebnega zdravila ni. Največja tveganja za zaplete in smrt so pri dojenčkih in ljudeh z imunsko oslabelostjo. Zapleti nastanejo v 30 odstotkih primerov.

Ošpice se pojavljajo po vsem svetu. Na izbruhe vplivata gostota prebivalstva, slaba dostopnost do cepljenja in nizka precepljenost. Ta je v Evropi nižja od 95 odstotkov, zato so pogosti izbruhi ošpic zlasti v Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji. Zaradi še nižje precepljenosti se ošpice nenehno pojavljajo na Balkanu, zlasti v BiH, na Kosovu in v Srbiji.

Ljubica Kolander Bizjak, dr. med.

strokovna direktorica koprskega ZD

“Dva odmerka cepiva omogočita učinkovito zaščito. Če kdo ne ve, ali in koliko je zaščiten, naj gre na testiranje ali po tretji odmerek cepiva, kar ni škodljivo.”

Pred uvedbo obveznega cepljenja so bile ošpice tudi v Sloveniji v obliki epidemij na dve do pet let najpogostejša nalezljiva bolezen.

Cepljenje, edina zaščita

“Cepljenje je dokazano edina učinkovita zaščita,” poudarja strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma (ZD) Ljubica Kolander Bizjak. “Zabeleženo je v zdravstvenem kartonu. Ob prehodu pacienta iz šolske ambulante zahtevamo karton z evidenco cepljenja. Če kdo od starejših nima več stare zdravstvene knjižice z vpisanimi cepljenji ali se je preselil, naj od zdravstvenega doma v bivšem kraju bivanja zahteva svoj zdravstveni karton, ki ga mora zdravstveni dom po zakonodaji hraniti še deset let po smrti vsakega pacienta.”

Cepite se

Tudi za ljudi, rojene po letu 1960, ki ošpic niso preboleli in niso prepričani, ali so bili dvakrat cepljeni, NIJZ priporoča, naj se pred potovanjem cepijo.

V Sloveniji cepijo s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) v režimu obveznega cepljenja - prvi odmerek v starosti dvanajst do 18 mesecev, drugi ob vstopu v osnovno šolo. Necepljeni posamezniki se lahko cepijo v enotah NIJZ in pri osebnih zdravnikih oziroma pediatrih. Nujna sta dva odmerka, odrasli jih morajo plačati sami (21 evrov za en odmerek).

O cepivu in cepljenih generacijah

95 do 98 odstotkov z enim odmerkom cepljenih otrok že razvije protitelesa, se pa pri večini ta razvijejo po drugem odmerku.

21

evrov stane cepljenje za vsak odmerek cepiva proti ošpicam

V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu 1968 priporočeno za otroke od osem mesecev do osem let starosti (rojene od leta 1960 dalje). Cepljenje je postalo obvezno leta 1969. Leta 1974 sta bila v program cepljenja zajeta obvezna dva odmerka, drugi v četrtem ali petem letu starosti. Tako naj bi rojeni med letoma 1960 in 1968 prejeli en odmerek, rojeni leta 1969 in kasneje pa dva. Cepljenje z drugim odmerkom v prvem razredu (za rojene leta 1971) je bilo znova zajeto v program cepljenja leta 1978. Od leta 1990 dalje sta obvezna dva odmerka.

Nekateri pa ne smejo biti cepljeni - če imajo alergično reakcijo na sestavine cepiva ali hude alergične reakcije na jajčne beljakovine, nosečnice, dojenčki do šestega meseca starosti in bolniki z okrnjeno imunostjo. Neželenih učinkov cepiva je malo. V zadnjem desetletju je bilo z dvema odmerkoma cepljenih 200.000 otrok, 413 je prijavljenih neželenih učinkov (izpuščaj, zvišana temperatura, rdečina na mestu cepljenja. 29 otrok so hospitalizirali zaradi alergičnih reakcij in bruhanja).

Če človek ne ve, ali je zaščiten, čeprav je bil cepljen, lahko to preveri s samoplačniškim testiranjem. Osebni zdravnik odredi odvzem vzorca krvi za testiranje ravni protiteles proti ošpicam.


Komentar novinarja

Jasna Arko

Poker z virusi in izzivanje sreče

Prepričanje, da se ne more zgoditi nič hudega, če se ne cepiš proti nalezljivim boleznim, je po svarilih zdravnikov nepremišljeno izzivanje sreče. Še bolj neodgovorno je, ko to počne roditelj, ki naraščaj izmika obveznemu cepljenju iz osebnega prepričanja in zaradi nasedanja trditvam na spletu in družbenih omrežjih. Tem trditvam nekateri verjamejo navkljub pomanjkanju ali odsotnosti znanstveno podprtih dokazov. Svojih otrok ne bom cepil, saj so cepljeni drugi, s katerimi hodijo v vrtec,...

Preberi več

Najbolj brano