Sestavljanje koalicije: čas je do konca avgusta

V torek, dan po tistem, ko bo predsednik republike obvestil parlament, da v prvem krogu ne bo predlagal kandidata za mandatarja, naj bi za skupno mizo spet sedli predsedniki strank LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Za skupno mizo (še) ne bo Levice.

LJUBLJANA > Po umiku NSi ostaja cilj preostale peterice enak: sestaviti koalicijo, ki bo imela v državnem zboru več kot 46 glasov.

V torek za mizo pet predsednikov

Včeraj so se o načrtih za naprej pogovarjali generalni sekretarji sodelujočih strank. Predvidoma v torek bodo spet začeli sestankovati predsedniki, ki pa medse še ne bodo povabili predstavnikov Levice.

Opravilni roki

> 23.7.: predsednik republike seznani DZ, da ne predlaga kandidata za mandatarja;

> 27.7.: DZ se seznani z odločitvijo predsednika republike;

> 28.7.: začne se drugi krog;

> 11.8.: izteče se drugi krog;

> 13.8-18.8.: rok, v katerem je treba opraviti glasovanje o kandidatih, predlaganih v drugem krogu;

> 20.8.: rok, do katerega bi morali poslanci odločiti, ali bodo imeli še tretji krog, v nasprotnem primeru predsednik republike razpiše predčasne volitve;

> 22.8-27.8.: rok za glasovanje v tretjem krogu;

> 26.10: skrajni rok, do katerega bi bilo treba izpeljati predčasne volitve.

Po včerajšnjem srečanju generalnih sekretarjev so iz LMŠ sporočili, da koalicijsko pogodbo ocenjujejo kot dobro, saj je plod usklajevanj in pogajanj šestih strank. “Kot uspeh vidimo prav to, da je za mizo sedelo šest strank, kar kaže na to, da znamo sodelovati in priti skupaj tako na ključnih področjih kot področjih, kjer so bile možnosti za razhajanja največje,” so navedli.

Poti, kako priti do vsaj 46 glasov potrebnih za izvolitev predsednika vlade, so različne. Ena od možnosti je, da bi se peterici strank v drugem ali tretjem krogu spet pridružila stranka NSi. Njen predsednik Matej Tonin je ob umiku v prvem krogu dejal, da razlog ni koalicijska pogodba, v kateri je NSi dosegla veliko, pač pa “velik pomislek glede stabilnosti in trajnosti koalicije šestih strank.”

Druga možnost je, da bi zdaj v koalicijo namesto NSi vstopila Levica, kar pa bi pomenilo pisanje koalicijske pogodbe na novo, saj sta NSi in Levica na povsem nasprotnih bregovih. Tretja možnost, na katero je namignil koordinator Levice Luka Mesec, je, da bi bila Levica podpornik manjšinske sredinske vlade, kar bi pomenilo, da bi njeni poslanci omogočili ustoličenje te vlade, čeprav stranka ne bi bila del koalicije. Četrta možnost je, da bi se katera od strank, ki se zdaj pogovarjajo pod vodstvom Marjana Šarca, ob neuspehu teh pogovorov pridružila koaliciji Janeza Janše. Te možnosti so le najbolj očitne, ker je v politiki mogoče vse, pa tudi drugačnih scenarijev ni mogoče izključiti.

Največ trije krogi

Preigravanje različnih možnosti pa ne more mimo ustavnih, zakonskih in poslovniških rokov, znotraj katerih lahko politične stranke odtečejo največ tri kroge iskanja mandatarja. Prvi krog se bo iztekel v ponedeljek, ko bo predsednik republike Borut Pahor obvestil državni zbor, da ne bo predlagal kandidata za mandatarja, saj nihče ne uživa potrebne večine za izvolitev. DZ se bo s Pahorjevo odločitvijo uradno seznanil predvidoma v petek, nato pa bo začel teči drugi krog. Drugi krog traja dva tedna, v njem pa imajo poleg predsednika republike kandidata za mandatarja možnost predlagati tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če se tudi drugi krog odvrti brez izvolitve predsednika vlade, lahko sledi tretji krog, v katerem pa za izvolitev kandidata zadošča že večina glasov navzočih poslancev.

---