Bo martinovanje pomembnejše od volitev predsednika države?

Na martinovo nedeljo se bosta v drugem krogu predsedniških volitev pomerila aktualni predsednik Borut Pahor in njegov izzivalec, kamniški župan Marjan Šarec. A bolj kot ugibanje o tem, kateremu od njiju je uspelo v zadnjih treh tednih prepričati več volilcev, so v ospredju napovedi, da se bo drugega kroga volitev udeležilo še manj ljudi, kot jih je na volišča odšlo konec oktobra.

Koliko Slovencev se bo v nedeljo odpravilo na volišča, da bi izbrali svojega kandidata za predsednika države?
Koliko Slovencev se bo v nedeljo odpravilo na volišča, da bi izbrali svojega kandidata za predsednika države?  

Zaradi rekordno nizke udeležbe (44,24 odstotne), ki je bila med najnižjimi v zgodovini in najnižja v katerem koli prvem krogu volitev doslej, so bili po prvem krogu številni politični akterji zaskrbljeni, zato so se začele pojavljati pobude, s katerimi bi volilce spodbudili k udeležbi na volitvah.

SDS za podporo najmanj petine vseh volilcev

Med drugim so v SDS vložili pobudo za spremembo ustave za uveljavitev kvoruma na predsedniških volitvah, s čimer bi po njihovem mnenju povečali legitimnost izvoljenega predsednika. Predsednik republike bi po njihovem mnenju moral biti izvoljen z večino glasov pod pogojem, da bo zanj glasovala najmanj petina vseh volilcev, je pojasnil poslanec SDS Branko Grims. “Predsednik republike si zasluži najmanj enako legitimiteto, kot je določen prag za zavrnitev posameznega zakona na referendumu. S tem dajemo tej funkciji tisto težo, ki jo zagotovo zasluži, če je voljena neposredno, in opozarjamo na dejstvo, da je treba vsakokratne volitve vzeti z vso resnostjo,” je prepričan Grims.

Pogosto so visoke stopnje volilne udeležbe znak vitalnosti demokracije in legitimnosti sistema.

V SDS so prepričani, da bi kvorumsko določilo zelo pozitivno vplivalo na volilno udeležbo. “Če pa ta možnost ne bo sprejeta, bo glede na usihajočo udeležbo in na usihajoč ugled te funkcije veljalo razmisliti, da bi podobno kot v nekaterih evropskih državah predsednika republike volili v državnem zboru z ustrezno kvalificirano večino,” je napovedal Grims. Po njegovi oceni bi morala to biti najmanj dvotretjinska večina vseh poslancev.

Razvrednotenje institucije volitev

Da se bo v drugem krogu na volišča odpravilo še manj ljudi kot v prvem, pričakuje tudi Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, ki je v prvem krogu najbolj natančno napovedala volilne rezultate - napovedali so, da bo šel Borut Pahor v drugi krog s 47-odstotno podporo volilcev. “Nisem vedeževalka,” se pošali Maroltova, “kar rečem, temelji na podatkih naših raziskav. In iz teh podatkov izhaja, da bi lahko bila udeležba v nedeljo še nižja kot konec oktobra,” razkriva. Sicer pa je - glede na dejstvo, da je le nekaj dni pred drugim krogom še veliko ljudi neodločenih, koga bodo volili, kaj šele, ali bodo sploh šli na volitve, težko napovedati rezultat. “V prvem krogu se je kar 40 odstotkov ljudi komaj v zadnjem tednu odločilo, da gredo na volišča, deset odstotkov pa jih je to odločitev sprejelo šele zadnji dan, zato lahko zgolj ugibamo, kolikšna bo v nedeljo volilna udeležba, sploh če bo - kot radi rečejo nekateri - 'odvisna od vremena'. Ampak vreme ne sme biti izgovor, da ne bi odšli na volišča. Če želiš oddati svoj glas, boš šel na volitve v vsakem vremenu, ne glede na to, ali sije sonce ali pada toča,” je prepričana Janja Božič Marolt.

“Žalosti me razvrednotenje institucije volitev in institucije predsednika države. Mislim, da državljani podcenjujejo svojo vlogo v demokraciji. Ne iti na volitve je po eni strani izraz nezrelosti naroda, po drugi strani pa upora proti političnemu establišmentu na splošno.”

Razlogi za nizko volilno udeležbo

Predstojnica katedre za analizo politik in javno upravo na Fakulteti za družbene vede Alenka Krašovec meni, da stopnjo volilne udeležbe lahko pojasni le kombinacija več vidikov: razočaranja nad politiko, nezaupanja vanjo, vključno z visokimi stopnjami nezadovoljstva z delovanjem demokracije v Sloveniji. Poleg tega po njenih besedah ne gre pozabiti, da različne javnomnenjske raziskave že nekaj let razkrivajo tudi subjektivni občutek nizke notranje in zunanje učinkovitosti. Pri notranji učinkovitosti gre za to, da ljudje nimajo občutka, da njihove aktivnosti lahko kaj spremenijo in da je njihov glas pomemben. Občutek nizke zunanje učinkovitosti pa pomeni občutek ljudi, da vladajočih “mali človek” in njegovi interesi ter želje ne zanimajo, pojasnjuje politologinja.

Številne empirične raziskave v tujini že desetletja razkrivajo, da so med različnimi starostnimi skupinami mladi tisti, ki se volitev praviloma udeležujejo v najmanjši meri. In tudi pri nas ni nič drugače.

Volilna udeležba je znak vitalnosti demokracije

Iz podatkov o volilni udeležbi na predsedniških volitvah bi se dalo napovedati tudi relativno nizko udeležbo na državnozborskih volitvah prihodnje leto. “Lahko pa se zgodi, da bo tesnost tekmovanja na državnozborskih volitvah večja kot na predsedniških ter bo to delovalo spodbujevalno na volilno udeležbo. Prav tako lahko volilno udeležbo spodbudijo kandidati in stranke, ki bodo na volitvah nastopili,” še dodaja.

Ravno politiki s svojim delovanjem namreč lahko sprožijo potrebne spremembe v zaupanju ljudi v politiko, interesu ljudi za politiko in njihovem subjektivnem občutku učinkovitosti, je prepričana Krašovčeva. Poleg tega pa bi bilo treba dolgoročno gledano zagotavljati tudi državljansko vzgojo mladih in jim s tem dati večjo možnost sprejemanja državljanskih vrednot - v smislu zavedanja o nujnosti njihovega angažiranja pri upravljanju in odločanju o skupnih zadevah, še poudarja.

Volilna udeležba je sicer po besedah Alenke Krašovec dejansko eden glavnih pokazateljev vključenosti državljanov v upravljanje oziroma odločanje v državi. Pogosto so visoke stopnje volilne udeležbe znak vitalnosti demokracije in legitimnosti sistema.

Problem nizke politične kulture na Slovenskem

Na večer prvega kroga predsedniških volitev je predsednik SDS Janez Janša, ki sicer ni želel napovedati morebitne podpore ne Borutu Pahorju ne Marjanu Šarcu v drugem krogu volitev, dejal: “Smo pa v zagati. V demokraciji je zelo težko reči, ne pojdite na volitve, ker ni izbire, smo pa zdaj blizu tega.” Za razliko od Janše številni drugi politiki in znani Slovenci vztrajno pozivajo k udeležbi na volitvah. Toda, bodo pozivi, kot je denimo “udeležba na volitvah je naša državljanska dolžnost, kajti vsi smo odgovorni za to državo”, ki te dni letijo iz njihovih ust (le redki sicer izrekajo podporo enemu od kandidatov), ponovno naleteli na gluha ušesa? Bo za nizko volilno udeležbo tudi tokrat “krivo” slabo vreme ali morda preveč veselo martinovanje?

“Poskusi, da bi nizko udeležbo na volitvah naprtili takim vzrokom, kot je vreme, se mi zdijo popolnoma neresni,” je ogorčen politični analitik, filozof dr. Igor Pribac iz Kopra, ki je bil na prejšnjih volitvah namestnik vodje volilnega štaba Pahorjevega protikandidata Danila Türka. “Pogled na volilne izide skozi zgodovino Slovenije pove, da smo priča dolgotrajnemu padajočemu trendu udeležbe na volitvah na vseh ravneh, zlasti pa pri predsedniških. Zato se mi zdi pravo sprenevedanje, da smo nenadoma odkrili problem nizke volilne udeležbe, ko pa so bile številke vseskozi tu, samo videti jih nismo želeli.”

Kje sam vidi vzroke za nezanimanje ljudi za volitve? “Ni problem v slabem naboru kandidatov, niti v vremenu ali v tem, da so slovenski politiki 'vsi pokvarjeni', kar je eden pogostih izgovorov tistih, ki ne gredo na volitve. Prav tako ne moremo reči, da je pravi razlog za tako nizko udeležbo to, da kot posameznik nimaš velikega vpliva na izid volitev. V resnici je nizka volilna udeležba problem nizke politične kulture na Slovenskem, ki nas glede odnosa do politike uvršča na samo dno v EU. Odnos Slovencev do politike je neprimerno bolj negativen kot drugod po Evropi,” opozarja Pribac.

Zakaj je tako? “Mislim, da se velik del odgovora na to vprašanje skriva v slovenskem nizkem vrednotenju komunikacije, ki je Slovenec ne priznava kot pomembno, koristno in cenjeno. Za povprečnega Slovenca je komunikacija nekaj, kar je bliže zabavi kot delu. V Sloveniji boste zlahka prodali izraza 'Kdor dela, ne govori' in 'Kdor govori, ne dela'. Pod to geslo se bo podpisal velik del Slovencev, ki bo politikom prej ali slej zabrusil, kaj samo govorijo, naj gredo delat. Ta tip mišljenja je v resnici močna cokla razvoju Slovenije, ki z razmahom turizma postaja še bolj storitveno usmerjena ekonomija, ta pa - tako kot politika - temelji na komunikaciji. In če se bo trend odtujevanja politiki, ki ga beležimo z nizko volilno udeležbo, nadaljeval, bomo postali politično nestabilni, kar lahko privede tudi do dodatnih težav v našem gospodarskem razvoju,” opozarja Pribac. Ukrep, ki bi lahko obrnil ta trend, je po njegovem mnenju široko zasnovana družbena akcija, ki bi morala poseči tudi v šolski kurikulum in v celotni vertikali šolskega izobraževanja utrditi etiko in državljansko vzgojo.

Ljudje so očitno zadovoljni

So torej volitve v Sloveniji sploh še praznik demokracije, kar smo kot mantro ponavljali zadnjih 25 let? Za razliko od večine komentatorjev, ki v zadnjih tednih bijejo plat zvona, strokovnjak za volilno pravo dr. Jurij Toplak zaradi nizke volilne udeležbe ni niti najmanj zaskrbljen. “Tudi v zahodnih državah je udeležba na volitvah pogosto nizka. V začetku naše samostojnosti smo govorili, da bo nizka volilna udeležba znak stabilne demokracije in zadovoljstva ljudi. Tisti, ki ne gre volit, očitno ni tako nezadovoljen, da bi hotel kaj spremeniti. Jaz zato nisem zaskrbljen,” je jedrnat Toplak.

PETRA VIDRIH, STA


Najbolj brano