Do leta 2020 bodo obnovili 28 viaduktov

Na slovenskem avtocestnem omrežju ni tako starih viaduktov in drugih premostitvenih objektov, kot je bil viadukt Morandi v Genovi, po katerem je promet stekel leta 1967. Vendar viadukta Ravbarkomanda in Verd po starosti ne zaostajata veliko, saj je bil del primorske avtoceste med Vrhniko in Postojno zgrajen med leti 1970-1972. Dars do leta 2020 načrtuje obnovitvena dela na 58 premostitvenih objektih, od katerih je 28 viaduktov.

SLOVENIJA > Na slovenskem avtocestnem omrežju, s katerim upravlja Dars, je skupno 193 viaduktov in 228 mostov. Na vprašanje, ali bi se lahko v Sloveniji zgodilo kaj podobnega, kot se je v Genovi, na Darsu pojasnjujejo, da je težko ugibati, kaj se je tehnično zgodilo z viaduktom, ki se je zrušil. Dejstvo pa je, da v Sloveniji ni objektov, ki bili toliko stari kot viadukt Morandi v Genovi, pa tudi zasnovani niso tako. Analize pregledov kažejo, da v Sloveniji ni objektov, ki bi bili v takšnem stanju, da bi bila ogrožena stabilnost konstrukcije. “Pri največjih objektih gre za kompleksne konstrukcije, ki so povečini betonske in prednapete z jeklenimi kabli,” navajajo na Darsu.

Bo 32 milijonov evrov dovolj?

Sicer pa Dars, v skladu s planom ukrepov na avtocestni infrastrukturi za obdobje 2018-2020, načrtuje obnovitvena dela na 58 premostitvenih objektih. Vrednost obnovitvenih del ocenjujejo na nekaj manj kot 32 milijonov evrov. Med objekti, ki jih čaka obnova, je 28 viaduktov, enajst mostov, štirje podvozi, 13 nadvozov in dva pokrita vkopa.

Kaj obsega pregled?

Med izvajanjem pregledov premostitvenih objektov pregledajo stanje okolice, vozišča, robnih vencev, prekladne konstrukcije, krajnih in vmesnih opornikov, ležišč, dilatacij, sistema za odvodnjavanje meteorne vode, ograje na hodniku in stanje varnostne ograje.

Na Darsu pojasnjujejo, da skrbijo za izvajanje tekočih, rednih, glavnih, izrednih in detajlnih pregledov premostitvenih objektov. Za tekoče enkrat mesečno skrbi Darsova vzdrževalna služba v sklopu obhoda trase. Redne preglede izvajajo vsaki dve leti, glavne pa vsakih šest let. Za oboje po pogodbi skrbita Zavod za gradbeništvo in Gradbeni inštitut ZRMK.

Za izredne preglede se odločijo v primeru izrednih dogodkov, od elementarnih, kot so potres, plazovi, požari, do težkih prometnih nesreč in udarcev vozil v objekt ter razlitja snovi, ki lahko škodijo nosilni konstrukciji. Če se pri rednem ali glavnem pregledu pokaže potreba po sanaciji objekta, pa izvedejo še detajlni pregled, ki je podlaga za projektiranje sanacije.

Najdaljši in največji v Sloveniji je Črni Kal

Največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih avtocestah je viadukt Črni Kal, na katerem poteka promet od leta 2004. Dolg je 1065 metrov, najvišji steber pa je visok 95 metrov. Najdaljši pobočni viadukt je Ločica na štajerski avtocesti med Vranskim in Trojanami: desna polovica (gledano v smeri proti Ljubljani) je dolga 849 metrov, dolžina leve polovice, prav tako gledano v smeri proti Ljubljani, pa 869 metrov.

Najdaljši slovenski most v avtocestnem omrežju je most čez Muro na pomurski avtocesti. Dolg je 833 metrov, z maso 16.000 ton pa je najtežji narinjeni objekt pri nas. Njegova površina znaša 23.257 kvadratnih metrov.

Najstarejši so premostitveni objekti na delu primorske avtoceste med Vrhniko in Postojno, saj so ta odsek odprli konec leta 1972. Med te sodi tudi viadukt Ravbarkomanda, na katerem trenutno izvajajo dela na vozišču, čaka pa še na nadaljevanje lani začete sanacije podporne konstrukcije. Načrtovali so jo letošnjo jesen, vendar je pred zimsko sezono ne bi uspeli dokončati in bo zato verjetno počakala na prihodnjo gradbeno sezono. Predvidoma naj bi namreč trajala osem tednov.

Že lani so na Darsu pojasnili, da je bil Ravbarkomanda bolj načet, kot so predvidevali, zato so tudi dela nekoliko obsežnejša od načrtovanih.

---