Britanski princ Edward in predsednik Pahor obeležila prvi dan slovensko-britanskega prijateljstva

Predsednik republike Borut Pahor in njegov gost, britanski princ Edward sta v Gornjem Suhorju pri Vinici, kjer se je leta 1945 zrušil bombnik z britansko posadko, katere del so partizani rešili pred okupatorji, obeležila prvi dan slovensko-britanskega prijateljstva. Poudarila sta pomen medsebojnega prijateljstva v preteklosti in prihodnosti.

 Foto: Sta
Foto: Sta

VINICA > Slavnostna govornika sta današnjo spominsko prireditev hkrati razglasila za dan slovensko-britanskega prijateljstva.

Borut Pahor je sicer v svojem govoru povedal, da sta z britansko veleposlanico Sophie Honey v Suhorju lani skupaj in prvič nasploh obeležila kraj padca letala Kraljevih letalskih sil in se strinjala, da ta dogodek in kraj botrujeta dnevu slovensko-britanskega prijateljstva.

Pahor je o tem letos na obisku v Veliki Britaniji govoril tudi z britansko kraljico Elizabeto II., danes pa lahko ta dan prijateljstva res razglasijo in to v prisotnosti člana britanske kraljeve družine princa Edwarda, je dodal.

Predsednik je nadaljeval, da bodo letos obeležili 80 let od začetka druge svetovne vojne, “ene največjih človeških morij in tragedij v zgodovini” in da sta naroda tudi po zaslugi pogumnih ljudi tistega časa danes zaveznika. Povzel je, da naj dan slovensko-britanskega prijateljstva “postane slavna tradicija”.

Drugi obisk princa Edvarda v Sloveniji

Britanski princ Edward, ki je danes začel dvodnevni obisk v Sloveniji, je ocenil, da je današnji dan, dan, ko se zavedajo, da sta bila naroda povezana v preteklosti, da sta povezana v sedanjosti, in po njegovem še pomembneje, da bosta povezana tudi v prihodnosti.

“Danes je dan prijateljstva. To je moj drugi obisk v Sloveniji in kot mogoče veste, so vsi člani moje kraljeve družine že bili v Sloveniji. Veselimo se tega dne, prvega dne slovensko-britanskega prijateljstva, in kot je povedal predsednik Republike Slovenije, upajmo in veselimo se, da bo še več takih dni v prihodnosti,” je še dejal grof wesseški.

Pahor in njegov gost sta ob robu dogodka položila venca pred spominsko ploščo zavezniškim članom posadke padlega bombnika B 24 Liberator VI.

V Gornjem Suhorju pri Vinici so lani odkrili spominsko obeležje tam 31. marca 1945 strmoglavljenemu zavezniškemu bombniku B 24 Liberator VI in njegovi devetčlanski britanski posadki, od katere so štirje, ki so odskočili s padalom, preživeli.

Zrušeni bombnik je sicer sodeloval pri napadu britanskih in ameriških bombnikov na letališča, železniška križišča in tovarne v avstrijskem Gradcu na velikonočno soboto leta 1945. V nemškem obrambnem protinapadu so ga zadeli, dokončno pa je letalo onesposobil in ga z zadetkom v rezervoar z gorivom zažgal nemški lovec, ki ga je dohitel nekje nad Celjem.

S padali odskočilo pet članov posadke

Bombnik se je spremenil v letečo baklo, s padali je odskočilo le pet članov posadke, ki so že pripravljeni stali ob odprtini letala, za preostale je bilo prepozno. Ti so se nato z letalom vred v Beli krajini zrušili na Puhkovo njivo na Plazu, letalo pa je pri padcu oplazilo bližnjo hišo in jo močno poškodovalo.

Štirje padalci, ki so jih našli domačini oziroma partizani, so skok preživeli, peti, huje poškodovani, je nato umrl v partizanski bolnišnici. Preživela četverica je 2. aprila 1945 v svojo bazo odletela s partizanskega letališča Krasinec v Beli krajini.

Tragično umrle letalce so cerkveno pokopali v Vojni vasi. Na pogrebu so govorili sovjetski podpolkovnik Bogomolov, ameriški kapetan John Blatnik, britanski podpolkovnik Peter Moore in partizanski major Ante Novak.


Najbolj brano