Žrtve žleda ne bodo še žrtve papirjev

Zaradi velike količine polomljenega drevja v gozdovih bodo lastniki gozdov eno leto lahko les odvažali brez prevoznic. Na roko prizadetim ljudem bi lahko šla tudi že pred ujmo pripravljena novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Uroš Čufer: “Kar je direktno vezano na sam žled, ne  potrebuje cenilca.” Foto: STA
Uroš Čufer: “Kar je direktno vezano na sam žled, ne potrebuje cenilca.” Foto: STA

LJUBLJANA > Včeraj na vladi sprejeti interventni zakon med drugim določa tudi, da lastniki za obnovo gospodarske infrastrukture in drugih objektov ne bodo potrebovali gradbenega dovoljenja.

Vlada je včeraj sprejela predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda ter niz drugih ukrepov, ki naj bi naredili sanacijo škode kar se da učinkovito. Tako bo, denimo, s spremembami zakona o javnem naročanju pospešila javna naročila, potrebna za popravilo škode, s posegi v gradbeno zakonodajo pa omogočila, da za sanacijo elektrodistribucijske infrastrukture ne bo treba pripraviti novih prostorskih načrtov, kot to zahteva obstoječi zakon.

Oprostitve pri katastrskem dohodku

Interventni zakon za odpravo posledic žleda med drugim določa tudi, da za potrebe obnove gospodarske infrastrukture in drugih objektov lastniki ne bodo potrebovali gradbenega dovoljenja. Oprostitve bodo tudi pri plačilu katastrskega dohodka. Lastniki gozdov, ki so bili uničeni v celoti in je zavod za gozdove odredil obvezno obnovo gozda s sajenjem, bodo plačila katastrskega dohodka oproščeni v celoti, lastnikom gozdnih parcel, na katerih je zaradi žledu nujna sanitarna sečnja v obsegu, večjem kot 50 odstotkov desetletnega možnega poseka, pa se bo katastrski dohodek v obdobju desetih let od leta naravne nesreče znižal za odstotek poškodovanosti.

Cenitev za žled ne bo potrebna

Vlada je včeraj sprejela tudi novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero lastnikom nepremičnin omogoča, da na Gursu zahtevajo popravek vrednosti nepremičnine, če menijo, da se je ta zaradi naravne ali druge nesreče spremenila za več kot 40 odstotkov. Takšno spremembo je sicer finančno ministrstvo javnosti predstavilo že pred novim letom.

Novela določa, da bo moral nepremičnino na novo oceniti cenilec. To bo veljalo za običajne postopke, ko nekdo meni, da je njegova nepremičnina neprimerno ovrednotena, pojasnjuje minister za finance Uroš Čufer. V primeru naravnih in drugih nesreč večjih razsežnosti pa bo moral Gurs vrednost spremeniti po uradni dolžnosti. Čufer zato pravi: “Kar je direktno vezano na sam žled, ne potrebuje cenilca.”

Lastniki, ki menijo, da je žled za več kot 40 odstotkov spremenil posplošeno tržno vrednost njihove parcele ali stavbe, naj torej v Gursov sistem vnesejo nove podatke o nepremičnini. “Ljudje imajo možnost že sedaj prek internetnega portala spremeniti podatke in vnesti manjšo vrednost,” pravi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Tisti, ki računalnika niso vešči, naj to naredijo v geodetskih pisarnah.

Lastnikom gozdov, ki bodo morali čim prej iz gozda odpeljati polomljeno drevje, bo šla država na roko z ukinitvijo oziroma zamrznitvijo prevoznic za les za leto dni. “Verjamemo, da nam bo evropska unija dovolila ta odstop od pravila,” je o zamrznitvi, ki jo je odbor DZ že vnesel v novelo zakona o gozdovih, dejal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan.

Oškodovanci, ki so v času od 30. januarja do 10. februarja letos na kmetijskih zemljiščih, objektih in drugi infrastrukturi utrpeli škodo zaradi poplav, visokega snega in žleda, imajo do 14. marca letos čas, da prijavijo škode. Oškodovance k prijavi škode poziva Uprava RS za zaščito in reševanje. STA

Položnica bo nižja

Končna škoda, ki jo je v Sloveniji povzročil žled, naj bi znašala od 300 do 500 milijonov evrov, napoveduje minister Čufer. Po do včeraj zbranih podatkih škoda v gozdovih znaša 194 milijonov evrov, na infrastrukturi pa 129 milijonov. Od tega so železnice utrpele za 41,7 milijona evrov škode, državne ceste za devet milijonov, elektroenergetska infrastruktura pa na prenosnem omrežju za 12 milijonov in na distribucijskem za 61,7 milijona evrov.

Včeraj je vlada sanaciji razdejanja iz državnih rezerv namenila 13 milijonov evrov. Na dodatnih 15 do 20 milijonov lahko računamo iz evropskega solidarnostnega sklada, ostalo pa bo treba poplačati s proračunskimi prerazporeditvami, zavarovanji in dolgoročnimi krediti.

Odjemalci električne energije za obdobje, ko so bili brez nje, ne bodo plačali priključne moči in posledično tudi omrežnine ne. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, imajo možnost 50-odstotnega povračila trošarin.

JANA KREBELJ


Najbolj brano