Žled je pobral ves letni posek

Čeprav smo šele na pragu februarja, je letošnji posek v slovenskih gozdovih že skoraj končan. Žal ne tisti pravi, premišljeni, strokovno načrtovan in odkazan, temveč je to po svoji presoji opravil žled: poškodoval je namreč 3,5 milijona kubičnih metrov dreves, kar je skoraj toliko, kot posekajo lastniki v vsem letu.

PRIMORSKA > Prizadetih je 42 odstotkov slovenskih gozdov na površini 500.000 hektarjev, so včeraj na grobo ocenili v Zavodu za gozdove Slovenije.

Kar desetina te površine je na območju postojnske enote, ki jo je žled tudi najhuje prizadel. “Pri nas je prizadetih okrog 50.000 hektarjev gozdov, od tega samo v postojnsko-pivški kotlini kar 15 do 20.000 hektarjev,” je povedal vodja postojnske enote zavoda Anton Smrekar. Številka postane še jasnejša, ko jo primerjamo z žledom leta 1980 v Brkinih in Čičariji. Takrat je bilo prizadetih 14.000 hektarjev, pa je bila škoda ogromna, sanacija je trajala štiri leta, čeprav je zanjo stopila skupaj vsa Slovenija. “Katastrofe takih razsežnosti in take intenzitete ne pomnimo ne gozdarji ne najstarejši ljudje,” pravi Smrekar.

Šest centimetrov ledenega oklepa

Žled sicer gozdarji dobro poznajo: ko se srečata hladen zrak v prizemlju in topel v višjih zračnih plasteh, se ob njunem trku zgodi neizogibno žledenje vsega, kar štrli z zemlje ali je višje v zraku. Pri nas se pojavlja v nižjih nadmorskih višinah, ponavadi od 550 do 800 metrov. Tokrat pa je segel kar 1100 metrov nad morje, kar je - zlasti za primorsko območje - za žled silno redko.

Nikoli doslej tudi ledeni oklep ni dosegel takšne debeline. Ponavadi meri od dva do štiri centimetre, tokrat pa: “Ponekod je ledena obloga merila tudi po pet ali šest centimetrov,” navede skoraj neverjetne številke Smrekar.

Zaradi debeline ledu se je zelo povečala teža ledenega oklepa. “Nekatera drevesa je teža kar izpulila iz tal, drugim je žled polomil veje, vrhove, prelomil debla,” našteva Milan Race, vodja sežanske območne enote Zavoda za gozdove.

Ogromna gospodarska škoda

Tam je drevje lomilo na nadmorski višini med 550 in 800 metri, v glavnem na dveh predelih. Prvi obsega gozdove med Razdrtim in Dolenjo vasjo, okolico Laž, severna pobočja Vremščice in naprej do Volč in Pivke, drugo pa je okrog Knežaka in Koritnic. Tod prevladuje črni bor, medtem ko je okrog Senožeč glavna bukev, nekaj je tudi hrastov, iglavcev in drugih listavcev.

Na Notranjskem so najhuje prizadeti listavci, iglavci nekoliko manj. Pri vseh vrstah pa bo neposredna škoda izjemno velika. Pri listavcih zato, ker tod v višjih legah (na območju Hrušice, Javornikov, Snežnika) rastejo drevesa, ki dosegajo na trgu najvišje vrednosti. Pri iglavcih pa zato, ker se, četudi so manj poškodovani, ne obrastejo in jih je zato treba posekati, razloži Smrekar..

Ker bo posekano drevje poškodovano, bo na trgu doseglo tudi do tretjino nižje cene, še ugotavljata strokovnjaka.

Še večja in hujša bo posredna škoda: najprej bo treba urediti gozdne poti, na katerih zdaj križem in počez ležijo podrta drevesa in veje. Na Sežanskem je takih 30, na Postojnskem 90 kilometrov. Potem bo treba poškodovana drevesa čim hitreje podreti ali obžagati.

“Zlasti smreka je zelo dovzetna za lubadarja, zato je treba v smrekovih gozdovih vzdrževati zelo strogo higieno. Po žledu jo bo zelo težko zagotoviti. Če lastniki ne bodo uspeli pospraviti polomljenih vej in debel v zadostni meri do prvega rojenja lubadarja v maju ali juniju, bo to še ena katastrofa državnega pomena,” opozarja Race. In če bo pomlad topla, bodo imeli časa še manj, saj se lubadar začne množiti že, ko je temperatura nekaj dni okrog 20 stopinj Celzija, to pa je lahko tudi že v aprilu.

Pa tudi listavci bodo morali čim prej iz gozda, sicer se jih bodo lotile glive in druge bolezni. ”Zlasti bukev je zelo dovzetna za notranje poškodbe,” pojasni Edo Kozorog, v. d. vodja tolminske enote zavoda za gozdove, kjer je po prvih opažanjih gozdarjev žled bolj prizadel tanjša drevesa, medtem ko je močnejša predvsem “oklestil”. Škoda pa bo tudi tam velika.

“Kje so potem še stroški sajenja in drugi stroški sanacije gozda, da bo ta spet začel opravljati vse svoje funkcije!” na izjemno veliko delo in stroške, ki čaka predvsem lastnike gozdov, opozori Smrekar.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---